Slovenija

KOMENTAR: Tudi mi smo za nekoga črnci

Ljubljana, 23. 06. 2020 06.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Alenka Arko
Komentarji
0

V ZDA, kjer je umor temnopoltega Georgea Floyda sprožil do zdaj ene izmed največjih in najdlje trajajočih protestov, se na ravni širše družbe dogaja marsikaj zanimivega. Med drugim so že nekaj časa na prvih šestih mestih najbolje prodajanih knjig na Amazonu dela, ki pojasnjujejo vzroke in različne plasti in oblike rasizma. HBO je umaknil enega izmed najboljših filmov vseh časov, V vrtincu, zaradi njegovih odkrito rasističnih podtonov. Padajo spomeniki zagovornikom suženjstva.

NFL, nacionalna nogometna zveza, gre za ameriški nogomet, ki je še pred nedavnim ostro napadla enega izmed svojih zvezdnikov, Colina Kapernicka, ker je na tekmah med himno klečal v protest zaradi rasizma in policijskega nasilja, se je opravičila. Opravičila, ker ni dovolj resno jemala opozoril o rasizmu, ker ni prej spregledala, zdaj bodo namenili milijone boju za enakopravnejšo obravnavo vseh. Marsikdo, malo za res, malo za hec, pravi, da je to ena izmed največjih zmag protestov. Hkrati potekajo zelo resne razprave, da bi policiji odvzeli del denarja in ga namenili za različne programe pomoči najbolj revnim predelom, kar bi seveda na koncu precej bolj učinkovito zmanjšalo stopnjo kriminala kot pa policijski nadzor in represija.

Kako pa kaj pri nas? Smo v Sloveniji imuni na rasizem? Prav gotovo ne, ni pa to primerljivo s tem, kar se dogaja v ZDA. Seveda ima Slovenija na vesti ogromen madež, ne samo madež, zločin, ko je po osamosvojitvi na deset tisoče ljudem zaradi napačne nacionalnosti odvzela vse pravice, dokumente, jih izbrisala.

Alenka Arko o rasizmu v Sloveniji.
Alenka Arko o rasizmu v Sloveniji. FOTO: POP TV

Priče smo lahko tudi občasnim, v zadnjem času vedno pogostejšim izpadom, žalitvam celih skupin ljudi, trenirkarji, opankarji, tvitom o domnevno neprimernih oglasih, bizarnim očitkom, da ima nekdo dedka ali pradedka, ki se je boril na solunski fronti.

Iz lokala v središču glavnega mesta vržejo temnopoltega dijaka, Francoza, ker da je menda smrdel. V Mariboru v eni izmed trgovin pokličejo policijo, saj jim je sumljiv temnopolt kupec, ki sicer že leta živi na Štajerskem. Lahko po tem sklepamo, da smo rasistična družba? 

Zdaj moram zapisati nekaj podobnega, kot v teh časih piše veliko ljudi, tudi vplivni zvezdniki, ki niso temnopolti. Težko si je predstavljati, kako je v resnici, če sam živiš privilegirano življenje belca, še posebej če si premožen in moški.

Pri nas živi zelo malo temnopoltih ali sploh ljudi iz drugih držav, celin.

Zato pa živi veliko ljudi, ki so prišli generacijo ali več nazaj iz republik nekdanje Jugoslavije.  Lahko že priimek, ki se konča na ić, povzroči drugačno obravnavo?

Je pri nas policija manj prizanesljiva, ko gre za ljudi, za katere se jim zazdi, da niso "pravi" Slovenci?

Kaj pa migranti, jih drugače obravnava zaradi barve kože, ker so tujci? Gre pri tem že za sistematične kršitve?

Edina večja etnična skupina ljudi pri nas, za katero se zdi, da se konstantno sooča s številnimi predsodki, so Romi. Začne se že pri poimenovanju. Na primer, ko gre za temnopolte, je vsem Američanom jasno, da poimenovanja, ki je veljalo v času suženjstva in še precej kasneje, danes ne moreš uporabiti. Ogromno ljudi te besede sploh ne izgovori več, če že govorijo o tem, uporabijo samo prvo črko. In prav nikakršen izgovor ni, da se z njo obkladajo sami temnopolti. Ali pa da jo belci lahko uporabimo, ker jo je v nekem svojem govoru uporabil Martin Luther King. Ne moremo.

Tako bi načeloma moralo biti tudi, ko gre za Rome. Ne glede na to, kako se poimenujejo med seboj.

Razmere, v katerih danes živi veliko Romov, so slabe. Skrb vzbujajoče je, da so takšne že desetletja in da se, kot kažejo podatki, ne izboljšujejo, v nekaterih stvareh se celo slabšajo.

Tako je letos februarja za oddajo Preverjeno pripovedovala Nataša Brajdič, ki je bila prva zaposlena romska policistka v Evropi, o tem, da se povečuje nasilje med samimi Romi, da je več zlorab otrok. Ko je na to opozorila, jo je pretepla skupina romskih fantov.   

V knjigi Cigan, ampak najlepši hrvaški pisatelj Kristian Novak piše o Romih v Medžimurju. Vmes je zgodba o odvrženi konzervi. Konzervi, ki je mesece ležala na poti, na pol zakopana v prst, z ostro stranjo navzven. Otroci, pa tudi odrasli so si na njej večkrat kaj porezali, odstranil pa je ni nihče. Dokler ni zaradi nje skoraj umrl otrok. Potem jo je njegov očim vendarle odstranil. Je to pravi odraz razmišljanja in vedenja Romov? Seveda ne, kot je tudi v knjigi, tako živi en del, drugi pa precej drugače.

Tudi za naš prispevek so nam pripovedovali, da so razlike med Romi velike. V Preverjeno smo poročali o Romih vse od začetka oddaje. V eni prvih, pred skoraj 20 leti smo obiskali romsko družino, ki je živela v prikolici. Najmlajši otrok, deklica, je zbolel za mišjo mrzlico, bolezen, za katero je takrat večina izmed nas slišala prvič. Niso imeli sanitarij, elektrike. Njen starejši brat nam je pokazal, kje točijo vodo, iz pipe na bližnjem pokopališču so jo prinašali v vedrih. Pripovedoval nam je, kako je v šoli, kako se trudi dobiti kakšnega prijatelja.

Poročali smo o predsodkih, ki se jih ljudje sploh niso zavedali. Ko so iz ene izmed ljubljanskih osnovnih šol vzeli deklico, uspešno je delala osmi razred, zato ker jo je njen oče zaradi dolga prisilil v poroko, je ravnatelj šole dejal, da to ni nič takšnega in da so to njihovi običaji.   

Velika večina Romov pri nas še danes ne konča osnovne šole, še posebej je to pereče pri Romih na Dolenjskem. Vzroki so številni, tudi, da večina otrok, ko pride v šolo, sploh ne govori slovensko. Država to rešuje tudi tako, da vedno več romskih otrok pristane v šolah s prilagojenim programom, za otroke s posebnimi potrebami.

Zdaj 11 dolenjskih in belokranjskih županov prosi za sprejem pri predsedniku vlade. Da se širi kriminal in nasilništvo dela romske skupnosti in da tako ne gre več. Bo odgovor večja represija?  Bodo Romi še bolj getoizirani in vsi obravnavani enako, kot da so vsi kriminalci, samo zaradi svoje etnične pripadnosti?  

Ali pa bi morda poskrbeli za več pomoči romskim otrokom, za več asistentov v šolah, pa za resno presojo poslanskega predloga, da bi uvedli 240-urni program, kjer bi se predšolski romski otroci vsaj naučili slovensko in bi jim to olajšalo prehod v šolo?

Če se vrnem k naslovu, nedvomno je tudi med Slovenci veliko takšnih, ki imajo občutek, da so boljši, ker so beli, tudi v Sloveniji včasih naletiš na članke belih suprematistov, tistih, ki mislijo, da je bela rasa boljša in pametnejša.

Bi bili osupli, ko bi ugotovili, da smo Slovenci lahko že za kakšne Zahodne Evropejce navadni vzhodnjaki, slabši in manjvredni, z vsemi pritiklinami in predsodki, ki to spremljajo? Se denimo tisti, ki se bratijo s skrajnimi desničarji iz tujine, zavedajo, da nas v resnici prezirajo in da smo v globalnem merjenju tudi mi manjvredni?     

Predsodki, ki temeljijo na rasi, barvi kože, etnični, nacionalni pripadnosti, so pač vedno palica, ki tepe na vse konce.    

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3