Johanssonova in Hojs tudi o svobodi medijev v Sloveniji

Kot je na novinarski konferenci po srečanju povedala komisarka, sta pluralizem in svoboda medijev temeljni kamen demokracije. "In to igra pomembno vlogo v letnem poročilu o vladavini prava, ki ga komisija predstavlja. To težavo sem izpostavila," je dejala. Hojs se je s tem strinjal in povedal, da je komisarki zagotovil, da je svoboda medijev v Sloveniji absolutna. "Torej, mediji ste popolnoma svobodni, neodvisni, lahko poročate o čemerkoli in kakorkoli hočete," je ocenil.

Dodal je, da je komisarko "lahko razveselil z novico", ki jo je izvedel nekaj minut pred začetkom pogovorov, da je Slovenska tiskovna agencija vladi ravno danes "predala vso dokumentacijo", ki je po njegovih besedah "osnova za to, da se podpiše nova pogodba in da se financiranje izvaja, tako kot se mora financirati".

Ob tem je dodal, da "mu ni jasno", zakaj je agencija čakala več mesecev, na vprašanje, ali se bo financiranje STA sedaj ponovno vzpostavilo, pa je odgovoril, da bo "gotovo treba pogledati vso potrebno dokumentacijo", pogledati, kaj je agencija financirala, zakaj je bila potreba po oglaševanju njenih storitev v nekaterih drugih medijih, kakšne pogodbe je sklepala s tretjimi osebami in koliko denarja pravzaprav potrebuje. Treba je pogledati, ali je vse tisto, kar je vodstvo STA počelo v preteklosti, skladno z namenom in ustanovitvijo STA in vsem, kar pravzaprav piše v ustanovnem aktu, je ocenil. "In sam ne vidim nobenih zadržkov, da se pogodba ne bi podpisala in da se financiranje nadaljuje," je navedel.

Na vprašanje, koliko časa bo to trajalo, je navedel, da "računa, da bo to relativno hitro". "Ne bi smelo trajati tako dolgo, kot je trajalo to, da so izročili dokumentacijo," je navedel. Komisarka Johanssonova pa je ob tem izrazila upanje, da se bodo "te težave lahko rešile pred predsedovanjem Slovenije EU".

Precej časa sta sogovornika namenila paktu o migracijah in azilu ter pogajanjih o zakonodajnih aktih v paktu. "Med predsedovanjem si bomo prizadevali za čim večji napredek pri pogajanjih. Komisarka mi je zagotovila, da lahko računamo na pomoč Evropske komisije pri iskanju kompromisnih rešitev," je dejal minister. Dodal je, da lahko "največ napredka v krajšem času, saj so lahko pogajanja o zakonodajnih aktih dolgotrajna, naredimo pri vračanju". V kratkem lahko po komisarkinih besedah pričakujemo konkreten seznam tretjih držav, s katerimi bo EU najprej pospešila pogovore na tem področju. "Prav tako pa bi lahko precejšen napredek dosegli s čim prejšnjim zaključkom pogajanj o uredbi o agenciji za azil," je še povedal Hojs. 

Sogovornika sta se dotaknila tudi notranje varnosti in regionalne prioritete, to je regija Zahodnega Balkana. Komisarka je bila pred kratkim na obisku v tej regiji in se na lastne oči prepričala predvsem o tamkajšnji migracijski situaciji. Države Zahodnega Balkana nosijo veliko breme, zato jim moramo pomagati, sta se strinjala sogovornika.