Preiskovalni komisiji DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 danes ni uspelo soočiti nekdanja direktorja Teša Uroša Rotnika in Simona Tota. Rotnik namreč ni prišel na soočenje, kot je pojasnil predsednik komisije Matjaž Hanžek, vabila tudi ni prevzel.
Preiskovalna komisija si je soočenja po Hanžkovih pojasnilih zamislila kot možnost oz. ponudbo tistim, ki v zaslišanjih česa niso točno povedali, za umik svojih pričanj. Komisija, ki je tako Rotnika kot Tota že zaslišala, sicer razpolaga z dovolj materiala.
Rotnik je sicer pred komisijo nastopil dvakrat in ji zagotovil, da je v svojem mandatu ravnal kot dober in skrben gospodar, o poteku projekta pa da je sproti obveščal vse deležnike. Tot, ki je nasledil Rotnika, pa je povedal, da se je ob prevzemu vodenja začel seznanjati s projektom in ugotovil, da je finančna konstrukcija zaprta le na papirju, državnega poroštva še ni bilo. Projekt se je že izvajal, pogodba z Alstomom je bila podpisana, dobavni roki so tekli.
Preiskovalna komisija DZ soočila Lahovnika in Radićevo
Preiskovalna komisija DZ je soočila nekdanja ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika in Darjo Radić. Oba, bila sta ministra v vladi Boruta Pahorja, sta komisiji znova pojasnila postopke pridobivanja informacij o projektu od vodstva HSE in Teša.
Kot je spomnil Lahovnik, se v vodenje posameznih investicij družb v državni lasti ni vtikal, saj za to tudi ni imel pristojnosti, tako Holding Slovenske elektrarne (HSE) kot Termoelektrarna Šoštanj (Teš) imata upravo in nadzorni svet, ki bi morala opraviti svoje delo.
"Za energetsko politiko v času mojega mandata prevzemam odgovornost, ne pa za investicije družb v državi lasti," je ponovil. Če je pri projektu prišlo do oškodovanja in korupcije, potem se Lahovnik kot državljan sprašuje, zakaj nihče ne odgovarja.
Kot minister nikoli neposredno ni klical vodstvo HSE ali Teša, ampak je vlada zahtevala določene informacije in dokumentacijo. Aktivnosti vlade so šle v smeri, da se za vse nepravilnosti, ki so se očitale, pridobi dokumentacijo in da se stvari razčisti. Ob tem je spomnil, da je vlada v letu 2010 od poslovodstva HSE zahtevala določene informacije, poleg celovite informacije o projektu med drugim še preverjanje odškodninske odgovornosti.
Podatke, ki so jih zahtevali, so dobili, to je bil po njegovi oceni zagotovo korak naprej, kot prej, ko ni bilo nobenih aktivnosti s strani HSE. Se pa Lahovnik ne spušča v to, ali so bili podatki verodostojni. Lahovnik, ki je s funkcije odstopil poleti 2010, je opozoril še na dilemo, do kam se lahko vlada kot skupščina HSE vplete, saj da je treba upoštevati veljavno zakonodajo in pravila korporacijskega upravljanja.
Tudi Lahovnikova naslednica Radićeva je poudarila pristojnost vlade. Razlika je velika, če imaš neposredno pristojnost, lahko sprejemaš drugačne odločitve, z ustanovitvijo Agencije za upravljanje kapitalskh naložb države (AUKN) pa se je vzpostavil vmesen organ.
Dokler je bil na vrhu Teša Uroš Rotnik informacij o projektu ni bilo ali pa so bile 'čudne oz. nasprotujoče'. Informacije so začeli dobivati, ko je Rotnika zamenjal Simon Tot. Takrat so se določene stvari začele pridobivati, vzporedno so se pripravljale študije, sestavljanka vseh informacij pa jim je dala boljši uvid v to, kakšen je projekt in kam pelje. "Na vsak način je bilo zelo težko dobivati informacije," je poudarila.
Spomnila je tudi na to, da je jeseni 2010 vladi predlagala zamenjavo nadzornega sveta HSE, a so potem nadzorniki razrešili Meha. Za zamenjavo nadzornikov se je odločila, ko so ti 'prikrojili' poročilo poslovodstva HSE za vlado.
Kot je poudarila, je slutila, bili so tudi indici, da je s projektom nekaj narobe, zato je želela temu priti do dna. Ob tem je dopolnila svoje marčno pričanje na komisiji - takrat je dejala, da je pri nasprotovanju oz. upočasnitvi projekta ni podprla nobena stranka. Tokrat je pojasnila, da jo je pri tem podprla njena stranka Zares.
Medtem ko je želela zadevi priti do dna, je bila zaradi zakonodaje večkrat na robu in jo je ves čas skrbelo, da ne bo prestopila meje dopustnega. "Meni je bilo bolj pomembno, da pridem zadevi do dna in da zaščitimo javni interes pri investiciji. Če bi bila takrat tiho, bi bila verjetno v tisti poziciji, da sem bila tista, ki sem opustila dolžno ravnanje," je še poudarila Radićeva.
Lahovnik, zagovornik Teša 6, je članom preiskovalne komisije povedal, da v celoti prevzema odgovornost za energetsko politiko v njegovem mandatu, ne prevzema pa odgovornosti za vodenje posameznih investicij. Poudaril je še, da na sejah vlade nikoli ni bilo predloga, da se Teš 6 ustavi ali opusti.
Radićeva, ki je nasledila Lahovnika, se je zavzemala za to, da se o projektu znova premisli. Kot je dejala komisiji, je skušala projekt upočasniti, ko je ugotovila, da z njim ni vse v redu. A je pri tem po njenih pojasnilih ni podprla nobena stranka ne stroka.
Pahor, ki bi se moral danes na komisiji soočiti z nekdanjim predsednikom Zaresa in nekdanjim visokošolskim ministrom Gregorjem Golobičem, a bo soočenje zaradi njegove udeležbe na vrhu Pobude treh morij v Varšavi izpeljano septembra, pa je komisiji pojasnil, da njegova vlada ni projekta niti začela niti končala. Lahovnik ga je prepričal, da je naložba smiselna, da pa je treba nadzorovati ceno in poskrbeti, da se z naložbo nihče ne okorišča. Zatrdil je tudi, da mu Radićeva nikoli ni rekla, naj se projekt prekine ali ustavi.
Teš 6 se je s sprva ocenjenih 650 milijonov evrov povzpel na 1,428 milijarde evrov, najdražji energetski projekt v državi pa že od začetka vzbuja dvome o upravičenosti, ekonomičnosti in transparentnosti.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.