Končno poročilo komisije: 'Dovršen sistem' obvodnega financiranja SDS in NSi

Ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije o sumih nezakonitega financiranja političnih strank sta na novinarski konferenci predstavili predsednica komisije Tamara Vonta iz vrst vladajoče Svobode in članica komisije Nataša Sukič iz koalicijske Levice.

Po besedah Vonte končno poročilo kaže na jasno politično odgovornost in predstavlja "najbolj podroben in celovit popis obvodnega financiranja političnih strank v zgodovini samostojne Slovenije" ter dovršen sistem rabe javnega denarja za utrjevanje politične moči SDS in NSi v času prejšnje vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. Del tega "političnega projekta" so bila državna podjetja, med drugim Telekom, koncesionarji, oglaševalske pogodbe in tuji kapital, je povzela.

Ob tem je pojasnila, da so člani komisije pregledali na tisoče dokumentov, zaslišali številne priče in sledili toku denarja, pri tem pa vedno znova prišli do omrežja medijev, podjetij, posrednikov in vidnih članov obeh strank, ki so delovali kot njun finančni in propagandni aparat.

Danes je sicer znova izpostavila nekatere primere, ki po ugotovitvah komisije kažejo na obvodno financiranje strank, in so v času dela komisije že odmevala v javnosti.

Komisija med drugim ugotavlja, da so Nova24TV, tednik Demokracija ter več z njima povezanih portalov usklajeno delovali kot "politično orodje SDS", pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami pa tudi "obvodni volilni račun SDS".

Še pred tem pa so po ugotovitvah komisije ključno vlogo pri financiranju v tem sistemu imeli madžarski viri, po prihodu SDS na čelu vlade pa je "glavnino bremena" prevzel državni Telekom, preko katerega je bil, tudi z oglaševanjem, vzpostavljen "stabilni denarni tok za strankarsko televizijo". Podoben vzorec "vračanja javnih sredstev v strankarske medije pod pretvezo oglaševanja" je komisija zaznala tudi pri koncesionarjih za urejanje vodotokov, je navedla Vonta.

Komisija pa je v svoji preiskavi po njenih navedbah naletela na sumljiva nakazila na osebne račune in gotovinske dvige, pri čemer je "denar izginil neznano kam".

V primeru NSi pa komisija ugotavljala obvodno financiranje preko Inštituta Janeza Evangelista Kreka. Po Vontinih besedah je zlasti zaskrbljujoče, da so se na račun inštituta stekale donacije podjetij, ki so bila hkrati med največjimi prejemniki javnih sredstev ministrstev pod vplivom NSi, zlasti infrastrukturnega ministrstva v času, ko ga je vodil aktualni predsednik stranke Jernej Vrtovec. Končni prejemniki pa so bili po ugotovitvah komisije posamezni ključni kadri v NSi, med drugim glavni tajnik Robert Ilc.

Sukičeva je medtem ugotovitve poročila označila za "politično srhljivko", ki kaže na vzpostavitev "parasistema" oz. "paradržave" ter "pretkan, sofisticiran" sistem obvodnega financiranja SDS in NSi. "Če smo sprva govorili o nekaj deset tisoč evrih, danes govorimo o milijonih," je izpostavila. Obenem pa je poudarila, da so bila pri tem verjetno v igri tudi kupčkanja z nacionalnimi strateškimi interesi, kar bi po njenem prepričanju lahko mirno označili za veleizdajo, pa tudi predrzno zlorabo oblasti in grob napad na demokracijo.

Končno poročilo bo komisija obravnavala 13. marca, Vonta pa je ob tem zavrnila očitke, da je čas obravnave poročila na plenarni seji padel tik v čas pred volitvami 22. marca. Potrdila pa je, da bodo ugotovitve predali tudi pristojnim organom, v nekaterih primerih so to že storili.

Komisija sicer ob potrditvi ugotovitev poslancem predlaga še, da prihodnjemu sklicu DZ naloži pripravo sprememb zakonodaje financiranja političnih strank, ki bi v bodoče preprečil podobne obvode financiranja. V luči tega je med drugim izpostavila, da trenutna zakonodaja denimo k poročanju o premoženjskem stanju in lobističnih stikih ne zavezuje generalnih sekretarjev strank, ki so pogosto "glavni generator kadrovskih sprememb, imenovanj in vsega ostalega".

Da bi bilo treba področje financiranja strank zakonsko urediti tako, da bodo jasna pravila, financiranje pa transparentno in da bodo znani vsi, ki financirajo politične stranke, meni tudi predsednik SD Matjaž Han, ki sicer ob obisku predvolilne stojnice SD v Ljubljani ugotovitev komisije ni želel komentirati. Po njegovem mnenju se bo treba tudi dogovoriti, "kaj je z raznimi inštituti in s financiranjem pravnih oseb, ali je to dovoljeno". "To je stvar za po volitvah, dogovor med vsemi političnimi strankami," je dejal.

Zanj je vprašanje tudi, ali je odstotek glasov na volitvah dovolj za financiranje stranke, ki se ne uvrsti v parlament. Meni, da bi veljalo razmisliti, ali bi bilo bolje, da država poplača del stroškov kampanje in bi stranka za financiranje morala na volitvah prejeti višji odstotek glasov.

V NSi menijo, da je preiskovalna komisija DZ, ki v končnem poročilu ugotavlja obvodno financiranje NSi in SDS, pristranska, namen poročila pa boj Svobode proti opoziciji. Poslanec NSi Aleksander Reberšek je v videu na družbenem omrežju Facebook dejal, da je namen Svobode "zlomiti in umazati" NSi in tako po volitvah preprečiti desnosredinsko vlado.

Reberšek je dejal, da NSi očitajo "neke prirejene podatke, ki so jih dali v javnost in skušajo pokazati, kako smo mi vsi krivi". Predsednici preiskovalne komisije DZ o sumih nezakonitega financiranja političnih strank Tamari Vonta (Svoboda) očita, da je politično motivirana in da bi morala preiskovati financiranje vseh strank, ne le opozicije. "Predlagam, da se s financiranjem vseh strank ukvarjajo neodvisni organi," je dodal.