Ovadba zaradi afere Ultra

Poslanec Alojz Posedel je dejal, da v poslanski skupini Zares ne nasprotujejo, da se zadeva Ultra razišče, vendar pa je izpostavil, da je bila anonimka tista, ki je privedla do današnjih sklepov komisije DZ za nadzor javnih financ. "Kaj bo, če se bo takšna praksa nadaljevala?" se je vprašal Posedel. "Očitno je želja glavnih akterjev, da je treba s sprejetjem sklepov hiteti," je dejal.

Posedel je komisijo ocenil kot hitro sodišče, hkrati pa poudaril, da v NLB že poteka postopek notranje kontrole, ki naj bi pokazal pristnost dokumenta, in na kakšen način je prišel v javnost, tudi Banka Slovenije je začela postopek proti NLB zaradi odtekanja informacij.

"Vsak sam bi lahko podal sum kaznivega dejanja, ne pa da se skriva za komisijo," je menil in dodal, da predsednik komisije Andrej Vizjak ni želel predlagati, da predloga sklepov pregleda zakonodajnopravna služba.

Po besedah Posedela nikogar v prejšnji vladi ni skrbelo povečanje obsega posojil, namenjenih financiranju odkupov podjetij, ki se je konec leta 2008 povečal na 1,6 milijarde evrov. Vlada je celo namenila več kot 250.000 evrov nagrad nadzornikom NLB, je dejal. Zato je po njegovih besedah nervoza Vizjaka in Janeza Janše razumljiva.

Sicer pa je konkretnih primerov po njegovih besedah zelo veliko, med njimi so v Zaresu omenili Iskraemeco, prodajo Sija, Petrol, DEM. V tem primeru Vizjak ni ravnal kot zaskrbljen minister, kot zaskrbljen državljan, je poudaril sekretar poslanske skupine stranke Marjan Jarkovič.

NLB bo ovadila neznanega storilca

V NLB so končali interni postopek, v katerem so želeli ugotoviti kako je dokumentacija o posojilih banke skupini Ultra prišla v javnost. Kot so sporočili iz banke, so ugotovitve tega postopka zaupne narave, uprava NLB pa se je njihovi podlagi odločila, da bo podala ovadbo zoper neznanega storilca, so sporočili iz NLB.

"Afera Ultra" je izbruhnila, ko so nekateri slovenski mediji, ki so se sklicevali na podatke Nove Ljubljanske banke (NLB) objavili, da ima Ultra za okrog 6,3 milijona evrov nezavarovanih posojil. Razlog, da je Ultra kar brez zavarovanj prišla do denarja, pa naj bi bila povezava z Gregorjem Golobičem, so pisali mediji.

Družba Ultra je nato zanikala, da bi imela nezavarovane terjatve, na novinarski konferenci pa so predstavniki družbe razkrili, da je solastnik družbe tudi nekdanje direktor Ultre in sedanji minister za visoko šolstvo in znanost Gregor Golobič. Ta je pred časom za nekatere časnike dejal, da nima lastniških deležev v tej družbi, zato je v začetku junija priznal, da je v preteklosti lagal. Kot je dodal, pri tem ni šlo za poskus prikrivanja, pač pa je le želel, da Ultra ne bi postala tarča predvolilnih političnih obračunavanj.

Golobič je ob tem dejal, da je naredil napako in si skupaj s premierom Borutom Pahorjem postavil nekajdnevni rok za razmislek o svojem odstopu z mesta ministra, v katerem pa se za ta korak ni odločil.