Večurna razprava o romskih vprašanjih brez sprejetih sklepov

Predsednik komisije Jože Tanko (SDS) je kot predlagatelj seje v uvodu pojasnil, da so v DZ v tem mandatu obravnavali že več primerov nasilja, ki so ga zagrešili posamezni Romi. Sprejeli so tudi določene sklepe, a jih koalicija ni upoštevala.

Ocenil je, da se pravice romske skupnosti izvaja, se pa v zadostni meri ne izvaja pravic ostalih prebivalcev. Težava je po njegovih besedah tudi procesiranje kaznivih dejanj, ki se jih pogosto omili, končnih ukrepov pa je malo. "Zaradi tega si tisti, ki izvajajo kazniva dejanja, privoščijo vedno več," je dejal.

Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin je dejala, da na ministrstvu aktivno podpirajo policijo pri delu na območjih, kjer biva romska skupnost. Deluje tudi vladna komisija za reševanje romske problematike, ki pripravlja tako integracijske kot varnostne ukrepe. Na področju integracije so bile posamezne zakonske spremembe v DZ že sprejete, določene pa še pripravljajo. Med drugim njeno ministrstvo pripravlja spremembe zakona o javnem redu in miru, pravosodno ministrstvo pa spremembe kazenske odgovornosti mladoletnih, je povedala.

Policija po besedah Mirka Nunića z generalne policijske uprave na varnostno bolj obremenjenih območjih že nekaj let izvaja poseben akcijski načrt, usmerjen v zagotavljanje varnosti. V ta namen so na omenjenih območjih zagotovili povečano število policistov, ki ga ne nameravajo zmanjševati, je dejal.

Prisotni župani, med katerimi pa ni bilo županov iz Bele krajine, so opozorili na težave občin. Po besedah krškega župana Janeza Kerina se incidenti dogajajo dnevno, med drugim v šolah, na poljih, kjer prihaja do kraje pridelkov, in javnih objektih. V teh pogosto prihaja do medsebojnih obračunov med Romi, pri čemer so pogosto žrtve tudi drugi, ki se po naključju znajdejo tam, je dejal.

Župan Šentjerneja Jože Simončič, ki je na seji zastopal tudi kočevskega in ribniškega župana, Gregorja Koširja in Sama Pogorelca, je opozoril, da so odnosi z Romi padli na daleč najnižjo točko do zdaj, kar bo težko popraviti. Navkljub večji navzočnosti policije večjih rezultatov ne opazi, saj še vedno prihaja do številnih izsiljevanj, groženj, fizičnih napadov in kraj, je dejal.

Opozoril je na neustreznost procesiranja storilcev. 22-letni Rom, ki je nedavno napadel občana, je bil po zadnjem napadu sicer priprt, a je pred tem zagrešil več kot 20 kaznivih dejanj kraj in nasilništva, pa je bil vseskozi na prostosti, je dejal. Podžupan Brežic Bogdan Palovšnik pa je opozoril na Roma, ki je februarja lani zabodel občana, a je še vedno na prostosti, sojenje pa se tudi še ni začelo.

Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš kot eno od težav vidi v neurejenosti romskih naselij. "V Sloveniji imamo 106 romskih naselij, samo četrtina jih je legaliziranih. Od tu naprej lahko iščemo temeljni razlog težav," je dejal. Ocenil je, da so občine na tem področju naredile premalo, hkrati pa so premalo naredili tudi Romi.

Predsednik Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec je zavrnil teorijo, da lahko komunalna urejenost naselij reši težave. Občina Novo mesto je v ureditev romskega naselja Žabjak vložila 3,5 milijona evrov, pa se kaj veliko ni spremenilo, je dejal. Podobno je opozoril Simončič. Predstavnikih drugih civilnih iniciativ so opozorili, da je stanje nevzdržno in da je zgolj vprašanje, kdaj bodo zadeve eskalirale.

Ob koncu razprave bi komisija morala odločati o več kot 10 predlaganih sklepih komisije in poslancev SDS, a je bila zaradi obstrukcije poslancev Svobode in Levice nesklepčna. Zato je navzočih pet članov komisije iz vrst SDS sprejelo sklep, da bodo o sklepih odločali na korespodenčni seji. Z njimi bi med drugim vlado pozvali, naj v treh mesecih pripravi in v DZ vloži celovit zakonodajni paket ukrepov, ki ga je obljubila že leta 2023. Hkrati naj pristopi k ukrepom, s katerimi bo zagotovila varnost ljudem.

Poslanci Svobode in Levice so sicer v zapisu, ki ga je prebral Tanko, zapisali, da vsakršno nasilje obsojajo, hkrati pa menijo, da je neprimerno, da se posamezni incidenti vedno znova zlorabljajo za spodbujanje nestrpnosti do romske skupnosti. "Pripisovanje krivde celotni romski skupnosti za dejanja, ki jih povzročijo posamezniki, je neprimerno," so navedli kot razlog za obstrukcijo.

Ob njihovo odsotnost so se sicer obregnili številni navzoči na seji. "Včeraj se je predsednik vlade srečal z županom Ribnice in obljubil rešitve. A je to rešitev, da danes njegove koalicije ni tukaj?" se je vprašala poslanka SDS Anja Bah Žibert.