Igorja Šoltesa je za najprimernejšega kandidata za to mesto predlagal predsednik Janez Drnovšek. Da bo imenovan za predsednika računskega sodišča mora sedanji pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja na tajnem glasovanju v DZ prejeti glasove 46 poslank in poslancev. Mandatno-volilna komisija naj bi sicer danes obravnavala tudi nekaj predlogov sodnega sveta za sodniška mesta, pa tudi zahtevo ljubljanskega okrajnega sodišča v zvezi z vloženim obtožnim predlogom okrožne državne tožilke zoper poslanca DZ. Slednja točka bo zaprta za javnost.
Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja Igorja Šoltesa je na funkcijo predsednika računskega sodišča predlagalo Pravniško društvo Ljubljana. Pred sedanjo funkcijo je Šoltes opravljal tudi funkcijo direktorja vladnega urada za javna naročila ter služboval v Državni revizijski komisiji. Kandidat za predsednika računskega sodišča je na ljubljanski Pravni fakulteti diplomiral leta 1991. Na Fakulteti za družbene vede pa opravlja podiplomski študij, pripravlja namreč doktorsko disertacijo s področja javnih naročil.
Opozicija proti Šoltesu
Šoltesovemu imenovanju so odločno nasprotovali v opozicijskih poslanskih skupinah SDS, NSi in SLS. Tako je Franci Rokavec (SLS) poudaril, da ima kandidat predsednika republike sicer vse zahtevane kvalifikacije, vendar pa se ob tem zastavlja vprašanje njegove ustreznosti. Šoltes je bil namreč direktor vladnega urada za javna naročila, zato bi po Rokavčevem mnenju lahko prišlo do nasprotja interesov, saj bi kot predsednik računskega sodišča moral revidirati tudi nekatere postopke, ki jih je urad vodil v času njegovega predsedovanja. Podobnega stališča je bil tudi Andrej Bajuk (NSi), ki je opozoril na po njegovem mnenju slabo delo urada v času Šoltesovega vodenja. Tako je pojasnil, da urad v tem času ni opravil vseh nalog, ki bi jih moral, ter pri tem izpostavil podzakonske akte.
V bran Šoltesu pa je stopila Silva Črnugelj (ZLSD), ki je opozorila na njegov prispevek k urejanju področja javnih naročil ter dodala, da je z vzpostavitvijo urada opravil pomembno delo. Opozicijske očitke je zavrnil tudi Ciril Pucko (LDS), saj jih je ocenil kot svojevrstno politično podtikanje in poskus diskreditacije. Šoltesovo kandidaturo so podprli tudi v SNS, tako se je Sašo Peče strinjal z obrazložitvijo ter poslanske kolege opozoril, da je državni zbor že trikrat zavrnil predlog predsednika republike, kar kaže na slab odnos državnega zbora do instituta računskega sodišča.
Jelinčiču naj bi priznali imuniteto
MVK je na za javnost zaprtem delu seje z osmimi glasovi za in štirimi proti državnemu zboru tudi predlagala, da prvaku SNS Zmagu Jelinčiču prizna poslansko imuniteto. Jelinčič je osumljen storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Januarja 2002 naj bi namreč brcnil lisice, s katerimi so mu ljubljanski mestni redarji na Bethovnovi ulici priklenili na njegovo osebno vozilo. Ker pa jih ni uspel odstraniti, je zapeljal naprej tako, da je ta počila in odletela z vozila, s tem pa naj bi Javnemu podjetju Parkirišča povzročil nekaj več kot 43 tisočakov premoženjske škode.
Jelinčič je prepričan, da je vprašanje imunitete povezano z lisicami. Te naj bi Jelinčiču kot edinemu v vrsti nadeli, ko se mu je mudilo na zasedanje DZ in jih je zato odstranil. Prvak SNS ocenjuje, da gre za nov pritisk nanj in je povezan z bližnjimi volitvami, povezan pa naj bi bil tudi s prizadevanjem SNS za ukinitev trajnega sodniškega mandata.
