Poročilo o vladavini prava: evropska komisija na virtualnem obisku Slovenije

Virtualni obisk je sicer namenjen pridobivanju dodatnih informacij in razčiščevanju vprašanj. Kot so pojasnili na MZZ, gre za neformalno izmenjavo informacij, ki Evropski komisiji služijo pri pripravi letnega poročila o položaju vladavine prava, uradniki iz Evropske komisije pa se v tem okviru pogovorijo s predstavniki resorjev, ki jih zadevajo vsebine za pripravo poročila.

Sogovornike določijo posamezni resorji sami, uradniki Evropske komisije pa pogovore lahko opravijo tudi s predstavniki različnih deležnikov ali predstavnikov civilne družbe po njihovi lastni izbiri, so še pojasnili na MZZ. Dodali pa so še, da pregleda nad vsebino vseh pogovorov v Sloveniji nimajo.

Poročilo o vladavini prava se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, nacionalni okvir za boj proti korupciji, pluralizem medijev ter institucionalne zadeve in ravnovesje vej oblasti. V poročilu za letos bo poudarek tudi na ukrepih za preprečevanje širjenja pandemije covida-19.

Predsednik vlade Janez Janša je sicer februarja v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen predstavnike komisije povabil na pravi obisk v Slovenijo, da se prepričajo o stanju demokracije in položaju medijev.

V komisiji so tedaj v prvem odzivu na pismo izpostavili, da je svoboda medijev steber demokracije in da je primeren okvir za oceno položaja medijev njihovo letno poročilo o vladavini prava, ki ga že pripravljajo.

Poročilo je sicer po navedbah komisije rezultat tesnega sodelovanja in večmesečnih posvetovanj z vsemi članicami. Del tega so tudi namenski virtualni obiski držav, med katerimi komisija o razvoju na področju pravne države razpravlja z različnimi deležniki, na primer s pravosodnimi organi, organi kazenskega pregona, novinarskimi združenji in civilno družbo.

V Evropskem parlamentu kritike prvega poročila o vladavini prava, znova opozorila glede Slovenije

Prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah Unije je komisija objavila lani septembra, drugo naj bi julija, torej na začetku slovenskega predsedovanja.

V lanskem poročilu je komisija med drugim izrazila zaskrbljenosti zaradi spletnega nadlegovanja novinarjev v Sloveniji. "Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom so razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja," piše v poročilu.

Odbor Evropskega parlamenta o notranjih zadevah je danes razpravljal o prvem poročilu iz septembra lani. V razpravi je bilo slišati več kritik, na primer da bo poročilo še moralo dokazati svojo učinkovitost, in vnovična opozorila iz socialdemokratskih in liberalnih vrst glede razmer v Sloveniji.

Poročevalec Evropskega parlamenta o prvem poročilu o vladavini prava v vseh članicah unije, socialdemokrat Domenec Ruiz Devesa, je najprej spomnil na nedavni umor grškega novinarja Giorgosa Karaivaza in izpostavil pomen svobode medijev. Opozoril je pred izjavami, kako so v vseh članicah težave, saj da razmere še zdaleč niso povsod enake. Poročilo bo po njegovih besedah še moralo dokazati svojo učinkovitost.

Predstavnik Evropske komisije iz direktorata za temeljne pravice in pravno državo Emmanuel Crabit je poudaril, da je cilj poročila kot pretežno preventivnega orodja za zgodnje prepoznavanje težav sprožiti pravo razpravo, zagotoviti boljše razumevanje dogajanja v vseh 27 članicah ter preprečiti težave in stopnjevanje težav. 

Evropski poslanec iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke Lukas Mandl je v razpravi izpostavil grozljivost umorov novinarjev na Malti, na Slovaškem in nedavno v Grčiji, obsodil napade madžarske državne televizije na avstrijsko novinarko Franzisko Tschinderle zaradi vprašanj madžarski stranki Fidesz ter poudaril, da je treba svobodo medijev spoštovati za vsako ceno.

Socialdemokratka Katarina Barley, sicer članica parlamentarne skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, ki preučuje tudi razmere v Sloveniji, je bila kritična, da je poročilo na splošno preveč "akademska vaja" in da ni dovolj ambiciozno. Izrazila je zaskrbljenost, ker komisija ni bolj ambiciozna in pogumna, tudi v povezavi s prepoznavanjem primerjav med razmerami v Sloveniji in na Madžarskem.

Na razmere v Sloveniji je opozoril tudi evropski poslanec iz liberalnih vrst Michal Šimečka, ki je pozval k več konkretnim dejanjem v povezavi z ugotovitvami poročila in k zavedanju nujnosti ukrepanja. Skrbi ga, da se bodo razmere na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji še precej poslabšale, oblasti bodo nadlegovale še več novinarjev, oni bodo pa še naprej razpravljali o tem, kako izboljšati spremljanje razmer.

O poročilu je danes razpravljal odbor o državljanskih svoboščinah, pravosodju in notranjih zadevah (Libe). V osnutku parlamentarne resolucije o prvem poročilu komisije o vladavini prava med drugim piše, da parlament skrbi slabšanje stanja glede svobode medijev in medijskega pluralizma v nekaterih državah od objave lanskega poročila, ter da z zaskrbljenostjo spremlja, kako so izzivi glede svobode medijev prepleteni s spodkopavanjem akademske in umetniške svobode.