Mandatno-volilna komisija je z 10 glasovi za in 6 proti potrdila kandidaturo Deisingerja za predsednika vrhovnega sodišča. Predlog za imenovanje Deisingerja je vložil pravosodni minister Ivan Bizjak. Člani komisije so odločali tudi o Darku Bohnecu, ki je predlagan za viceguvernerja Banke Slovenije. Njegovo kandidaturo mora zdaj potrditi še državni zbor, kjer pa Deisingerju slabo kaže.
Mandatno-volilna komisija je o predlogu pravosodnega ministra za imenovanje Deisingerja za nadaljnji šestletni mandat razpravljala že na seji 16. oktobra, a o predlogu niso odločali, ker so člani komisije iz vrst koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS predlagali, da še pred odločanjem o imenovanju predsednika vrhovnega sodišča, ki se mu izteče mandat decembra, poslanke in poslanci pridobijo dodatna pojasnila. Pravosodni minister mora predstaviti še dodatna pojasnila in predlog za imenovanje še dodatno utemeljiti, so takrat dejali člani, kar je Bizjak storil 4. novembra. Predlog vsebuje nekatera dodatna pojasnila, za katera je Bizjak prosil tako kandidata kot vrhovno sodišče, pa tudi ministrove dodatne opredelitve do Deisengerjevih načrtov za reševanje razmer v sodstvu, je povedal Bizjak na novinarski konferenci pretekli teden. Pred tem pa je dosedanji predsednik vrhovnega sodišča in vnovični kandidat za opravljanje te funkcije Deisinger dobil pozitivno mnenje občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta, zato bi bila, kot je Bizjak povedal nedavno v pogovoru za časnik Večer, zavrnitev njegove kandidature z njegove strani povsem neutemeljena.
Po zasedanju mandatno-volilne komisije v sredini oktobra pa je o položaju sodstva oz. o delovanju pravosodja razpravljal tudi odbor za notranjo politiko, ki je sprejel 18 priporočil in sklepov in jih naslovil na pravosodne organe ter ministrstvi za pravosodje in notranje zadeve. Njihov ključni namen je izboljšanje razmer v sodnem sistemu, zlasti naj bi bili še dodatna spodbuda k skrajšanju sodnih postopkov, zmanjševanju sodnih zaostankov, kakovosti sodnega odločanja in varstva pravic strank.
Potrdili kandidaturo Bohlove in Vesela
Mandatno-volilna komisija je potrdila tudi kandidaturo Florjane Bohl za predsednico računskega sodišča in Tomaža Vesela za njenega namestnika. Njuni kandidaturi mora sedaj potrditi še DZ, kar pa po predvidevanjih ne bo povzročilo večjih zapletov.
Minuli petek je predsednik države Janez Drnovšek po posvetovanju s predstavniki poslanskih skupin državnemu zboru na mesto predsednice računskega sodišča za nadaljnjih devet let predlagal Bohlovo iz Maribora, za njenega prvega namestnika pa Vesela, ki uživa podporo vseh strank, dobro pa kaže tudi Bohlovi.
V viziji delovanja računskega sodišča je Bohlova navedla, da naj bi bilo delovanje računskega sodišča v okviru zakonskih in poslovniških določb usmerjeno na pet področij. Tako naj bi računsko sodišče v času njenega vodenja delo usmerilo v nadzor nad pravilno in smotrno uporabo proračunskih in javnih sredstev, saj meni, da mora računsko sodišče vzpostaviti sistematični nadzor nad pravilno uporabo proračunskih sredstev na ravni države in občin. Tako naj bi v čim krajšem času sprejeli metodologijo in priročnik za delo, revizija pravilnosti poslovanja pa naj bi postala rutina revizijskih ekip. Prav tako pa bi moralo po njenem mnenju računsko sodišče spodbujati ministrstva in občine k analiziranju poslovnih izidov javnih podjetij, za katera so pristojni. Bohlova se zavzema tudi za izobraževanje zaposlenih ter uporabnikov proračunskih in javnih sredstev, zato naj bi računsko sodišče postalo aktivni udeleženec izobraževanja uporabnikov proračunskih in javnih sredstev. Računsko sodišče naj bi sodelovalo tudi pri obravnavanju predpisov s področja javnih financ ter sprejemalo in objavljalo stališča, ki to področje zadevajo.
