Po besedah evroposlanca (EPP/SDS) Milana Zvera v tretji točki dokumenta, namenjenega pripravi na srečanje nekdanje podpredsednice komisije Vere Jourove s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom, piše, da naj Jourova "poišče priložnost, da preveri stališča predsednika ustavnega sodišča o novem zakonu o RTV Slovenija".
Omenjen zakon je bil takrat zadržan v presoji ustavnega sodišča, razkritje vsebine dokumenta pa je od Evropske komisije zahtevalo Sodišče EU, potem ko se je nanj obrnil Zver.
"To potrjuje točno tisto, česar smo se bali od začetka: Podpredsednica komisije Vera Jourova je v sodelovanju s svojim političnim zaveznikom Robertom Golobom prišla v Slovenijo z namenom vplivati na predsednika ustavnega sodišča, da omogoči uveljavitev zakona, s katerim je vlada prevzela RTV," je zapisal Zver.
Po njegovih besedah s tem vse kasnejše dogajanje - "nenadna sprememba odločitve sodišča, odprava začasnega zadržanja in politična zamenjava vodstva RTV" - dobiva jasen kontekst.
"Ta dokument je dokaz, da je Evropska komisija delovala politično, da je poskušala vplivati na sodno vejo oblasti države članice in da je nato dve leti zavlačevala z razkritjem resnice," meni evropski poslanec.
Zver zahteva takojšnjo odločitev ustavnega sodišča o protiustavnosti zakona o RTV
Zato Zver zahteva takojšnjo odločitev ustavnega sodišča o protiustavnosti zakona o RTV, takojšen odstop zdajšnjega ustavnega sodnika Accetta, ker je dopustil vmešavanje v delo ustavnega sodišča.
Komisarka Jourova bi morala medtem po mnenju Zvera prevzeti odgovornost in ne bi smela nikoli več opravljati nobene javne funkcije. Zahteva tudi javno opravičilo Evropske komisije nekdanjim zaposlenim na RTVS, ki so zaradi zakona izgubili službo, in slovenski javnosti, ki da je bila žrtev manipulacije. Od komisije pričakuje sistemske ukrepe, da se takšni politični pritiski v prihodnje ne bi več ponovili.
V izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju je Zver poudaril, da ni samo on zmagovalec te zgodbe, ampak tudi Evropska unija, ki je dokazala, da se lahko brani pred takšnimi dejanji, ki pomenijo kršitev lizbonske pogodbe. Ta namreč v več členih govori o razmejitvi pristojnosti med državami članicami in institucijami EU, je dejal. "To je precedenčen primer, ki bo moral vplivati tudi na nadaljnje obnašanje Evropske komisije, ki postaja vedno bolj vlada, ne pa izvršni organ," je poudaril.
Na razkritje se je odzval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je v zapisu na družbenem omrežju vprašal, ali je Accetto že odstopil.
Sodišče EU je junija deloma ugodilo tožbi Zvera, v kateri je zahteval razveljavitev sklepa komisije, s katerim je ta delno zavrnila njegovo zahtevo za dostop do dokumentacije glede obiska Jourove v Sloveniji. Sodišče je sklep komisije razglasilo za ničnega v delu, v katerem je bil zavrnjen dostop do zakrite povedi iz dokumenta.
Komisija se v dvomesečnem roku na sodbo ni pritožila, sredi septembra pa je sporočila, da jo bo upoštevala.
V preostalih delih je sodišče Zverovo tožbo zavrnilo, med drugim njegovo navedbo, da je nekdanja podpredsednica komisije, pristojna za preglednost, zlorabila svoja pooblastila.
Ustavno sodišče zavrnilo namigovanja o vplivu obiska Jourove na delo sodišča
Srečanje med tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Accettom in nekdanjo podpredsednico komisije Jourovo, na katerem je bilo prisotnih tudi nekaj njunih sodelavcev, je bilo marca 2023 izvedeno na pobudo Jourove, so sporočili z ustavnega sodišča. "Evropska komisarka Jourova se je, kolikor je nam znano, sestala tudi z nekaterimi drugimi ustavnimi sodišči evropskih držav," so nadaljevali ter dodali, da je bil "opomnik Evropske komisije oziroma komisarke Jourove, o katerem danes poročajo mediji, sestavljen s strani komisarke oziroma njenih sodelavcev", z vsebino pa so bili na ustavnem sodišču seznanjeni šele iz medijskega poročanja.
Kljub razkritju sodišče poudarja, da opomnik ne spremeni dejstva, da na sestanku Accetto in Jourova nista govorila o nobeni odprti zadevi, ki jo je v tistem času ali jo še danes obravnava ustavno sodišče.
"Tema njunega pogovora je bilo vprašanje varstva načela pravne države v Evropski uniji ter učinkovanja evropskega prava v Sloveniji in drugih državah članicah EU, pa tudi delovanja ustavnega sodišča in priporočil, ki so se v poročilu Evropske komisije o stanju pravne države za leto 2022 nanašala na Republiko Slovenijo," zagotavlja sodišče.
Če bi iz spornega opomnika lahko sklepali na to, da je komisarka ali kdo od članov njene delegacije nameraval govoriti o odprti zadevi, ki jo je ali jo še vedno obravnava ustavno sodišče, bi bilo tako pričakovanje Evropske komisije oziroma komisarke povsem neprimerno, meni ustavno sodišče.
"Vmešavanje organov oblasti ali katerekoli tretje osebe v odločanja ustavnega sodišča bi pomenilo kršitev neodvisnosti ustavnega sodišča in načel pravne države. Takega vmešavanja v svoje delo sodišče nikoli ni in tudi ne bo dopustilo. Zato ponovno zavračamo nekatere interpretacije tega obiska, vključno z namigovanji in zatrjevanji, da naj bi to srečanje vplivalo na sprejetje ene izmed odločitev ustavnega sodišča v t. i. zadevi RTV," je še sporočilo sodišče.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.