Slovenija

Pred komisijo so se sklicevali na padec referendumov

Ljubljana, 04. 10. 2011 12.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Komisija za javne finance je na seji ugotovila, da je bilo pri poslovanju urada predsednika republike v letih 2008 in 2009 storjenih veliko nepravilnosti in napak. Obravnavala je tudi revizijsko poročilo o izplačilih izjemnih pokojnin.

Komisijo za nadzor javnih financ vodi Andrej Vizjak.
Komisijo za nadzor javnih financ vodi Andrej Vizjak. FOTO: Dz-rs.si

Komisija je najprej obravnavala revizijsko poročilo o poslovanju predsednikovega urada v letih 2008 in 2009, v katerem so revizorji računskega sodišča ugotovili več nepravilnosti in nezakonitosti.

Po besedah vrhovnega državnega revizorja računskega sodišča Jorga Petroviča je revizija med drugim ugotovila, da urad pri javnih naročilih ni ravnal v skladu s predpisi. Prav tako je več javnih naročil razdelil na manjše dele, s čimer se je izognil javnemu razpisu.

Generalni sekretar v uradu predsednika republike Uroš Krek je pred komisijo zatrdil, da je urad že med revizijo izvedel določene postopke in kadrovske spremembe. Med drugim je z dopolnitvijo pravilnika o finančnem poslovanju popravil postopke javnega naročanja. Prav tako so se priključili skupnim javnim naročilom, predvsem pri letalskih prevozih. Do konca leta nameravajo izvesti tudi reorganizacijo urada.

V razpravi, v kateri so sodelovali le poslanci SDS in SNS, je Ivan Grill (SDS) ocenil, da je šlo pri kršitvah za malomarnost in zavestno kršenje zakonodaje. "Pri zaposlitvah je očitno šlo za naprej znane osebe, ki se jih je želelo zaposliti, in se je temu vse prilagodilo," je dejal.

Na vprašanja komisije je odgovarjal generalni sekretar Urada predsednika RS Uroš Krek.
Na vprašanja komisije je odgovarjal generalni sekretar Urada predsednika RS Uroš Krek. FOTO: Urad predsednika RS

Poslanca SNS Silvena Majheniča (SNS) je zanimalo, kako je lahko urad devetim uslužbencem omogočil, da nadaljujejo delo brez dovoljenja za obdelavo osebnih podatkov. Krek mu je pojasnil, da je pri tem dejansko prišlo do malomarnosti, da pa gre za ljudi, ki so v uradu zaposleni že dolgo časa ter delajo dobro in strokovno.

Predsednik komisije Andrej Vizjak (SDS) je kot pomembno označil načelo, da se poskuša v težkih časih na lastnem zgledu pokazati državljanom, da je treba varčevati. "Sprašujem se, kako je mogoče prepričati upokojence, naj pristanejo na drugačno usklajevanje pokojnin, v kolikor imamo ugotovitve najvišje revizijske avtoritete o nepravilnostih v uradu predsednika," se je vprašal.

Vprašal se je tudi, ali je smotrno, da je urad v letu in pol za najem letal porabil skoraj milijon evrov, medtem ko falcon stoji. Krek je poslancu pritrdil, da mora biti urad predsednika zgled vsem ostalim, a dodal, da urad varčuje. Samo od leta 2008 do danes je tako porabo zmanjšal za 20 odstotkov, je dejal. Glede falcona pa je dodal, da z letalom ne razpolagajo.

Komisija obravnavala tudi revizijsko poročilo o izjemnih pokojninah

Po podatkih pokojninskega zavoda naj bi sicer v letu 2009 izjemno pokojnino prejemalo 342 oseb, ki so skupaj prejele 3,8 milijona evrov. Od izplačanega zneska je 1,6 milijona evrov kot razliko med izplačanimi izjemnimi pokojninami in pokojninami, ki bi osebam pripadale po splošnih predpisih, poravnal državni proračun. V letu 1998 pa je bilo prejemnikov 696.

Razprava na komisiji je bila precej okrnjena, saj se seje niso udeležili pristojni ministri oziroma njihovi državni sekretarji, kar po navedbah Andreja Vizjaka zahteva poslovnik. Vizjak je zato ocenil, da vlada, ki opravlja tekoče posle, izraža neke vrste ignoranco do komisije in do ugotovitev računskega sodišča.

Slednje je namreč v reviziji sistema izjemnih pokojnin odkrilo več primerov neenake obravnave posameznikov pri izplačevanju omenjenih pokojnin. Ocenilo je tudi, da poslovanje vlade, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ter ministrstev, pri katerih je potekala revizija, v revidiranem obdobju ni bilo uspešno.

Med drugim so revizorji ugotovili, da merila za podelitev izjemnih pokojnin v zakonu o izjemnem priznanju starostne pokojnine niso natančno določena. Prav tako je višina pokojnine določena po prostem preudarku, pri samem izplačilu pa da nastajajo napake. Neurejena so tudi razmerja med državo in Zpizom. Država namreč denar za izjemne pokojnine, ki jih izplačuje Zpiz, zagotovi tudi iz proračuna.

Peter Pogačar se je skliceval na padec pokojninskega referenduma.
Peter Pogačar se je skliceval na padec pokojninskega referenduma. FOTO: Vlada RS

Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar je pred komisijo povedal, da so očitke iz revizijskega poročila želeli odpraviti z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pa na referendumu ni bil potrjen. Tako nato ni bil sprejet niti nov zakon o poračunavanju finančnih obveznosti RS iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi uredil razmerja med državo in Zpizom.

Andrej Vizjak je zato ocenil, da je ministrstvo želelo v enem zamahu "rešiti sto težav", vendar za to ni uspelo prepričati ljudi. Bi pa zato pričakoval, da bo ministrstvo sprejelo vsaj kakšno "tehnično rešitev", s katero bi uredili nastalo težavo. Pogačar mu je na to odgovoril, da bodo slednje zdaj poskušali storiti.

Predstavnica ministrstva na kulturo (slednje podeljuje izjemne pokojnine za največje kulturne dosežke) je povedala, da je bil konec lanskega leta pripravljen predlog novega zakona o izjemnih pokojninah, ki bi prav tako odpravil nekatere očitke računskega sodišča, vendar je bil nato umaknjen, delo na tem področju pa je zastalo.

Da so zaradi ustavitve sprejemanja omenjenega postopka nemočni, je ocenil tudi predstavnik ministrstva za šolstvo in šport, ki podeljuje izjemne pokojnine za športne dosežke.

Na koncu razprave je Vizjak ocenil, da je bil edini, ki je zadovoljivo odpravil ugotovljene nepravilnosti, Zpiz, medtem ko ministrstva tega niso storila in se "zadovoljujejo s pojasnilom, da bi bilo treba sprejeti zakon, katerega sprejemanje je ustavljeno".
 

  • 13
  • 12
  • 11
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1
KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User416512
05. 10. 2011 11.38
Ma za vse so krivi padli referendumi.. Se pa noben ne vpraša, da če bi bili v DZ usklajeni in bi se znali poslušati, bi bili zakoni pametni in referendumov sploh ne bi bilo. Torej kdo je kriv, da so bili referendumi? Tist,ki so jih predlagali ali tisti, ki so zakone pisali z glavo skozi zid? Odgovor je normalno razvitemu človeku jasen.
User510551
05. 10. 2011 09.29
Kakšni borci neki, skrivači in majski hrošči. Če ne veste, tako so imenovali pravi borci tiste, ki so šli spomladi 1945 v gmajno.
User740230
05. 10. 2011 09.09
@Fenomenalno Pri nas je še dolgo po vojni sekal. Pa niso vsega spucal. To dokazuje, da nekaterim še danes seka. Mogoče bodo tudi oni upravičeni do borčevskih pokojnin!?
User262871
04. 10. 2011 19.45
Kako dolgo vas bodo še vlekli za nos, ovce? Kje boste, ko vam bodo naslednjič govorili kako nujna je pokojninska reforma?
Buena Vita
04. 10. 2011 19.26
TO JE SLOVENISTAN
Buena Vita
04. 10. 2011 19.25
NO,PRECEDNIK TROŠI IZ POKOJNINSKE REFORME ZATO SO POKOJNINE POD MINIMUMOM
elah74
04. 10. 2011 18.14
Ejejej, izgovarjajo se en na drugega, da bi pa kateri kaj naredil, to pa ne, temu se že reče delo. Svašta...
binmister
04. 10. 2011 17.17
V Sloveniji je vse možno .
binmister
04. 10. 2011 17.17
Rodili so se tistega leta ko se je vojna končala in dobivajo borčevske penzije .
Maady
04. 10. 2011 14.45
Imamo tudi 22 000 Borčevskih pokojninarjev leta 1943. in to 65. let po vojni takrat jih še pa 2000 ni bilo.
User763438
04. 10. 2011 13.56
Sam Borčevskih penzi, je pa kar malo preveč...pa to Vsako leto jih je več,pa saj ni do 1960 sekal...ejga
User399738
04. 10. 2011 13.20
pa kaj lahko za trenutek malo spregledamo al zopet pesek v oči?! pa največja napaka so politiki nasploh!!! kaj pa delajo pa ni komentarja vredno!