Za zaprtimi vrati je komisija obravnavala tudi poročilo revizijske družbe Ernst&Young o dejanskih ugotovitvah v zvezi s poslovanjem RTVS z mednarodno organizacijo Eutelsat za leto 2001 in poslovna leta v obdobju od 1997 do 2000. Slednje poročilo ima oznako zaupno, saj je generalni direktor RTVS Aleks Štakul kot pristojna oseba, ki bi lahko umaknila oznako zaupnosti, pojasnil, da mora zavarovati poslovni interes zavoda. V zvezi s poročilom računskega sodišča so člani komisije sprejeli štiri sklepe.
Podprli so predlog sklepa Zorana Gračnerja (LDS), po katerem komisija ugotavlja, da je po navedbah poročila računskega sodišča o reviziji poslovanja RTVS v letih 1998 in 1999 javni zavod RTVS kršil zakona o RTVS in o javnih naročilih. Člani komisije so generalnemu direktorju RTVS naložili, naj komisiji v roku 14 dni poroča, kakšne sklepe in ukrepe je sprejel za odpravo nepravilnosti, nezakonitosti in neracionalnega trošenja javnih sredstev, ki sta jih ugotovili reviziji računskega sodišča in revizijske hiše, ter s katerimi ukrepi je zagotovljeno, da se tako poslovanje ne bo ponavljalo. Sporoči naj tudi, kako je ukrepal proti odgovornim osebam javnega zavoda.
Člani komisije so generalnemu direktorju zavoda poleg tega naložili, naj jim v 30 dneh poroča o sprejemu računovodskih politik oz. usmeritev vrednotenja zalog in stroškov tako pravic prenosov in snemanj kot tudi pravic predvajanj filmov skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi in drugimi predpisi oz. skladno s priporočili računskega sodišča ter pristojnega ministrstva, da bi bila na tem področju poslovanja zagotovljena podlaga za resnično in pošteno izkazovanje poslovnih izidov javnega zavoda. Prav tako naj generalni direktor RTVS v 30 dneh poroča komisiji ali je na predlog računskega sodišča RTVS vzpostavila take računalniške evidence, ki bodo omogočale spremljanje poslovanja z dobavitelji do tujine in dobavitelji sukcesivnih nabav skladno z zakonom o javnih naročilih. Računskemu sodišču pa komisija predlaga, da čim prej v porevizijskem postopku preveri uresničevanje danih priporočil in popravljalnih ukrepov na področju evidenc dobaviteljev, s ciljem uresničevanja zakona o javnih naročilih in o tem poroča komisiji.
Poleg zadnjih treh sklepov je predsednik komisije Andrej Bajuk (NSi) pripravil še 14 predlogov sklepov, s katerimi bi med drugim generalnemu direktorju RTVS in računskemu sodišču naložili ali predlagali še nekatere aktivnosti in pripravo določenih poročil za komisijo. Nekateri člani komisije se s tem niso strinjali; med drugim se je Zoran Gračner zavzel za sprejetje enega, splošnega sklepa v podobnem besedilu, ki je bil nazadnje sprejet. Glede na to, da je v Gračnerjevem sklepu omenjena tudi revizija revizijske hiše, o čemer v trenutku, ko ga je poslanec LDS predlagal, še niso razpravljali, so točko prekinili ter se lotili omnejenega poročila revizijske hiše z oznako zaupno. Po obravnavi tega pa so najprej sprejeli Gračnerjev predlog, o preostalih 14 Bajukovih predlogih sklepov pa glasovali v paketu in jih zavrnili.
Poleg uvodne podrobne pojasnitve ugotovitev računskega sodišča je zdajšnja vrhovna državna revizorka in nekdanja članica računskega sodišča Nadja Ferarri opozorila na omejene personalne kapacitete ter pomanjkanja časa. Predsednika komisije Bajuka je namreč zanimalo, zakaj v revizijo niso vključili vseh podanih predlogov. Predsednik sindikata novinarjev na TVS Rajko Gerič je izpostavil njihovo prizadevanje, da bi se zadeve najprej uredile znotraj zavoda; ob tem je dejal, da svet RTVS ni razpravljal o pismu novinarjev, v katerem so opozorili na domnevne nepravilnosti. Predsednik sveta RTVS Janez Kocijančič je očitek zavrnil in poudaril, da je svet obravnaval vse pobude sindikata v skladu s svojimi pristojnostmi.
