Gre za skupino državljanov, ki jim je sedanja vlada odpravila odločbe, ki jih je izdala vlada Andreja Bajuka, ter jim tako znižala položaj. Člani komisije so julija vladi predlagali dopolnitev informacije s konkretnimi postopki in dokumentacijo o odpravi imenovanj. Vlada je odgovorila, da v postopkih pred upravnim sodiščem - po izvedenih postopkih obnov imenovanj višjih upravnih delavcev so ti vložili tožbe zoper vlado - vlada nastopa kot tožena stranka in da konkreten spor zadeva le tožnika in toženca, tretje osebe pa imajo pravico vpogleda v konkretni postopek le, če za to izkažejo pravni interes. Komisija je sicer sklenila, da se bo s tem primerom "še srečala" po končanih postopkih pred sodiščem.
Vlada v svojem odgovoru še pojasnjuje, da je pri pregledu kadrovskih postopkov za obdobje, ko je vlado vodil Bajuk, nastopala kot delodajalec. To pomeni, da je za manjkajočo dokumentacijo zaprosila vsa ministrstva in vladne službe na podlagi pooblastila, ki ji ga kot delodajalcu daje zakon o evidencah s področja dela. Tako zbrane podatke je vlada uporabila le za tisti namen, zaradi katerega so bili zbrani, to je za vzpostavitev zakonitega stanja na področju delovnih razmerij. V postopkih pred upravnim sodiščem pa vlada ne nastopa več kot delodajalec, temveč kot tožena stranka. Kot piše v odgovoru, ki ga je podpisal generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, ji niti zakon o varstvu osebnih podatkov niti drug zakon ne dajeta podlage za posredovanje podatkov o konkretnih postopkih oz. za posredovanje dokumentacije. Ni pa nobenega zadržka, tako vlada, da podatke oz. dokumentacijo komisiji za peticije, če to želijo, posredujejo sami tožniki. Nenazadnje vlada dodaja, da so bili osebni podatki tožnikov zbrani in obdelani z namenom vzpostavitve zakonitega stanja na področju delovnopravnega statusa tožnikov, obdelava osebnih podatkov v druge namene pa ni dovoljena.
