Člana uprave Nove Kreditne banke Maribor Matjaža Kovačiča so zaslišali predvsem v zvezi s Petkovim poročanjem o sumljivih pologih v dravograjski NKBM, nekdanjega vodjo SLS na Koroškem Dušana Kudrnovskega pa v zvezi z njegovim domnevnim vplivom pri podelitvi posojila podjetju, ki je od njega odkupilo hotel, čeprav je slednji menil, da ni pravi naslov za vprašanja v zvezi s tem primerom.
Kovačič: Ukrepi sprejeti še pred Petkovim poročanjem
Kovačič je na del vprašanj odgovarjal na za javnost odprti seji, ko pa je odgovarjal na vprašanja zaupne narave, ki zadevajo poslovne skrivnosti in poslovanja s posameznimi strankami, so sejo na njegovo željo za novinarje zaprli.
Predsednika preiskovalne komisije Mirka Zamernika (SDS) je med drugim zanimalo, kakšne so bile reference Andreja Skutnika, ko je bil imenovan za direktorja dravograjske podružnice, njegova razrešitev ter njegova odgovornost za odkrivanje oziroma preprečevanje domnevnih nepravilnosti. Medtem ko se je član komisije Leo Kremžar (LDS) osredotočil predvsem na vprašanje, kdo je odgovoren za prijavo sumljivih transakcij oziroma pologov, ki presegajo določeno vrednost.
Na vprašanje, ali sta ga dva bančna uslužbenca v Dravogradu, med drugim tudi Bogdan Ribič, obveščala o sumu glede domnevnega pranja denarja v dravograjski podružnici NKBM, je Kovačič odgovoril, da ne ve točno. Zamernika je tudi zanimalo, ali so že prej, ko se je že vedelo za nepravilnosti, v upravi razmišljali o zamenjavi Skutnika. Kovačič je odgovoril pritrdilno, obenem pa poudaril, da niso imeli dovolj formalno-pravnih dokazov. Sicer pa je bil postopek izbire Skutnika za direktorja opravljen še v času prejšnje uprave.
Ob opisovanju postopkov prijave t.i. sumljivih transakcij je Kovačič pojasnil, da je bil pred spremembo zakonodaje za obveščanje centrale o sumljivih transakcijah zadolžen vodja organizacijske enote (torej v času domnevnih nepravilnostih), danes pa obstaja tudi posebej pooblaščena oseba za preprečevanje pranja denarja. Dodatno deluje tudi služba interne revizije. Kovačič je med drugim še menil, da bi moral po logiki stvari vodenja direktor nadzorovati vodje ekspozitur ter od časa do časa zahtevati poročila, da preveri, ali je vse v redu.
Kudrnovsky: Nisem vodja koroškega podzemlja
Podjetnik Dušan Kudrnovsky je bil vesel priložnosti, da lahko pojasni svoj pogled na to problematiko, zlasti zato, ker se mu dogaja poslovna škoda. Kudrnovsky je izrecno zatrdil, da na NKBM ni nikogar izsiljeval, da mora komu dodeliti kredit. Menil je tudi, da ga je nepošteno označiti za potencialno vodjo koroškega podzemlja, ki bi na koga vplival s pomočjo svoje politične sile.
Kudrnovsky je prav tako zatrdil, da nikdar ni bil sam povezan s korupcijo, poudaril je celo, da je prvi javno opozarjal na finančne nepravilnosti v SLS. Kot je pojasnil, od stranke nikoli ni imel nobenih koristi, obenem pa izkoristil priložnost ter najavil, da SLS po 14 letih zapušča.
Z nekdanjim direktorjem podružnice NKBM v Dravogradu Andrejem Skutnikom, Kudrnovsky po svojih zatrjevanjih ni imel "nobenega posla", pa tudi nobenih prijateljskih vezi, sta namreč le znanca. Sicer pa je tudi Kovačič zanikal možnost, da bi lahko Kudrnovsky vplival na odločitev kreditnega odbora banke glede pridobitve posojila. Na vprašanje, ali ve, katere politične stranke na Koroškem je financiral podjetnik Janko Zakršnik, Kudrnovsky ni znal odgovoriti. Menil pa je, da bi morali o tem vprašati nekdanjo finančnico SLS Božo Grešovnik.
Na seznamu še 12 prič
Predsednik komisije Bogomir Zamernik (SDS) je za 24 ur povedal, da je trenutno na seznamu dvanajst prič, pričakuje pa, da se bo seznam še razširil. Zamernik je še povedal, da so na začetku seje zaradi zaupnosti obravnavanih dokumentov potekale za zaprtimi vrati. Pogovori s pričami pa zdaj praviloma potekajo na odprtih sejah. Zakaj priče prihajajo na pogovore s komisijo z odvetniki, pa predsednik komisije ni znal pojasniti. Zamernik predvideva, da bo komisija končala s svojim delom do konca leta.