Državni zbor je v predhodnem postopku sicer začel postopek spreminjanja ustave na teh področjih, vendar pa parlamentarne stranke v nadaljevanju o spremembah niso dosegle zadostnega političnega soglasja. Zato se postavlja vprašanje, ali bo DZ do konca mandata sploh lahko o teh pomembnih spremembah dokončno odločal ali pa bo razpravo in odločanje prepustil poslankam in poslancem naslednjega sklica parlamenta.
Ustavna komisija je 13. maja za odločanje na plenarnem zasedanju DZ pripravila dokončno besedilo treh predlogov ustavnih sprememb, o katerih so sicer politične stranke dosegle najvišjo stopnjo soglasja. Predvidoma že na junijski redni seji, ki naj bi se začela 14. junija, naj bi po napovedih poslanke in poslanci dokončno odločali o predlogih za spremembo 14. člena ustave, s katerim naj bi v ustavi izrecno opredelili enakost človekovih pravic, ne glede na invalidnost, za spremembo 43. člena ustave, po kateri naj bi v ustavi določili enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah, ter o dopolnitvi 50. člena ustave, v skladu s katero naj bi v ustavi zapisali, da imajo državljani pravico do pokojnine. O ostalih vsebinsko obširnejših in zahtevnejših spremembah, s katerimi bi korenito zarezali v sedanjo državno ureditev, pa DZ še ni sprejel zadnje odločitve.
Ustavna komisija je tako na prejšnji seji svojo strokovno skupino, koordinator katere je Miro Cerar, zaprosila, naj pripravi stališče in se opredelili do vprašanj glede možnega nadaljevanja postopka spreminjanja ustave v omenjenih treh sklopih. Strokovna skupina se je do omenjenih vprašanj že opredelila, člani ustavne komisije pa bodo njeno stališče prejeli na klopi.
