Kandidat za komisarja iz Slovenije v prihodnji Evropski komisiji Janez Potočnik, ki bo pristojen za področje znanosti in raziskav, je na zaslišanju v Evropskem parlamentu danes povedal, da si je za petletni mandat zastavil prednostne cilje. "Skupni cilj je težnja k odličnosti ob iskanju ravnotežij in upoštevanju enakega dostopa za vse, majhne in velike, stare in nove", je dejal Potočnik pred odborom za industrijo, raziskave in energijo.
"Storiti moramo vse, da bo evropska znanost najboljša in bodo zanjo delali najboljši raziskovalci. Znanost mora postati ključni dejavnik v gospodarskem razvoju," je razložil. Širitev je nadalje med prioritete postavil, ker se mora deseterica novink tudi na področju znanost in raziskav čimprej celovito in enakopravno vključiti v EU, medtem ko je poenostavitev nujna, saj sta vsebina in sistem dela prezapletena in premalo usklajena. Prav tako se bo Potočnik usmeril v preseganje t. i. evropskega paradoksa, velikega števila kakovostnih raziskav, ki odsevajo v premajhnem številu inovacij.
'Bistvena je uporabnost znanja'
Bistvena je uporabnost znanja, je poudaril Potočnik in pri tem podprl še idejo o ustanovitvi evropskega znanstvenega sveta, ki bi pomenil samostojnost, odličnost in konkurenco na področju z znanostjo spodbujenega raziskovanja na evropski ravni. Raziskovalni potencial pa namerava Potočnik med drugim povečevati s spodbujanjem vključevanja majhnih in srednje velikih podjetij, večjo vlogo žensk v znanosti, spodbujanjem mladih raziskovalcev in boljšimi pogoji za raziskovalce in raziskovalne skupine.
Pri sledenju tem nalogam se namerava Potočnik nasloniti na tri strateške usmeritve prihodnje komisije, najbolj na Lizbonsko strategijo, saj so "raziskave in na njih temelječe inovacije srce lizbonskega procesa, motor krepitve konkurenčnosti". Prav zato je treba tudi okrepiti trend približevanja triodstotnemu deležu sredstev za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu povprečja EU in izboljšati kakovost njihove porabe, je poudaril slovenski komisarski kandidat. "Področje znanosti in raziskav pa je pomembno tudi za drugi dve strateški usmeritvi, krepitev globalne vloge EU in približevanje ljudem," je dejal Potočnik.
Vprašanja poslancev
Na Potočnika so člani odbora pod vodstvom Britanca Gilesa Chichestra (EPP) naslovili celo vrsto najrazličnejših vprašanj.
Avstrijskega poslanca Paula Rübiga (EPP) je tako zanimala finančna plat resorja in komisarski kandidat mu je zatrdil, da si bo odločno prizadeval, da se bodo skladno s predlogom v prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 sredstva za znanost in raziskave podvojila. "Pobud je vedno več in zanje potrebujemo dodatna sredstva. Zdaj zavračamo projekte, ki so popolni. Poleg tega se stroški raziskav večajo," je dejal Potočnik.
Finski socialistični poslanec Reino Paasillina je Potočnika opomnil, da mora več pozornosti posvečati razvoju nanotehnologije, švedska poslanka Lena Ek (ALDE) pa je želela dodatna pojasnila o ukrepih za ustvarjanje boljših pogojev za raziskovalce. Tu so razmere res zapletene, je priznal Potočnik in to ponazoril z enim primerom: "Enostavnejši postopki pomenijo boljše pogoje, toda hkrati moramo zagotoviti, da je denar dobro porabljen. Treba je najti ravnovesje."
Španski poslanec Zelenih David Hammerstein ni bil navdušen nad mednarodnim projektom izgradnje fuzijskega reaktorja Iter, češ da gre za zapravljanje davkoplačevalskega denarja. A Potočnik tega pogleda ni delil in je menil, da je zaradi rastočih energetskih potreb v svetu nujno podpirati dolgoročne projekte. Fuzija je energija prihodnosti, je menil. Italijanka Pia Locatelli (PES) pa je želela slišati Potočnikovo stališče glede raziskav na zarodnih celicah. "Gre za občutljivo vprašanje, načelno pa menim, da raziskav na področjih, ki veliko obljubljajo, npr. v zdravstvu, ne gre izključiti, a treba je upoštevati tudi kulturne in etnične vidike," ji je kandidat zelo diplomatsko odgovoril, a poslanke ni čisto prepričal.
Tudi Kjotskemu protokolu in okoljskim vprašanjem se slovenski komisarski kandidat ni čisto izognil. "Uresničevanje s protokolom zastavljenih ciljev ne poteka najbolje in morali bomo razmisliti, kako to spodbuditi. A menim, da moramo vztrajati in si tudi na mednarodnem prizorišču prizadevati za njegovo uveljavitev. Zato je zelo pomembna napoved Rusije, da bo protokol ratificirala," je dejal Potočnik.
Oglasila se je tudi slovenska članica odbora, Romana Jordan Cizelj (SDS/EPP), ki jo je med drugim zanimala Potočnikova napoved nekaj tesnejšega sodelovanja s politično družino Zveze liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), prav tako tudi ni bila prepričana, da bo prihodnji komisar dovolj pozornosti posvečal malim raziskovalnih projektom in skupinam. "Nisem član politične stranke in zame sta bistveni odprtost in strpnost. Prisluhnil bom vsem političnim skupinam," je Potočnik dejal na prvo, v odgovoru na drugo pa je želel poslanko prepričati, da bodo majhne države, podjetja in projekti deležni njegove posebne pozornost.
