Komu je bilo kršeno tajno glasovanje? Bi ustavna pritožba lahko uspela?

Ob torkovem glasovanju glede podpredsednikov državnega zbora se je ponovilo, kar smo videli že ob izvolitvi Zorana Stevanovića na čelo hrama demokracije. Tokrat je bilo na glasovnicah opaziti križce, krožce, oblačke, srčke, kvadratke in peterokrake zvezde.

Že na prvi seji nove sestave pa so se odvili tudi ostri obračuni: med poslanko Natašo Sukič iz Levice in šefom parlamenta Zoranom Stevanovićem, pa tudi med poslancem Gibanja Svoboda Borutom Sajovicem in Stevanovićem.

Glede na dogajanje v parlamentu in sestavljanje nove vlade smo v studio 24UR ZVEČER povabili vse parlamentarne stranke, na vabilo so se odzvali v Gibanju Svoboda, Demokratih Anžeta Logarja, Levici in Socialnih demokratih.

Ali torej v Svobodi res menijo, da bodo z ustavno pritožbo uspeli? "Ne le kar veleva stan, kar more mož storiti, je dolžan," je odgovoril Sajovic, ki meni, da je, ko se odkrije, da je šlo nekaj narobe, vsakdo dolžan to popraviti. "Parlamentarci pišemo drugim zakone, prav je, da jih tudi sami spoštujemo," je dodal.

Prepričan je, da je bilo glasovanje v nasprotju z ustavo, zakoni in poslovnikom, a sicer ne goji visokih upov, da bi z ustavno pritožbo kaj dosegli. "Želimo pa opozoriti in odpraviti težave za v bodoče."

Pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat je sicer opozoril, da takšna ustavna pritožba nima nobene možnosti, da uspe. "Niso izpolnjeni nobeni pogoji, tudi ne vidim, kakšna ustavna pravica naj bi bila tistim, ki bodo to vložili, kršena," je opozoril.

Dodal je, da z označevanjem glasovnic ni bilo vpliva na voljo tistih, ki bodo ustavno pritožbo vložili, ampak na voljo drugih. "Tisti pa najbrž ne bodo vložili. Ustavno pritožbo lahko vloži nekdo, katerega ustavna pravica je bila kršena," je še dejal ter pobudnikom svetoval, naj pri "tej ideji" pridobijo pravno pomoč.

Sajovic sicer meni, da se Pirnat moti, saj da je bilo z označenimi glasovnicami razkrito tudi tajno glasovanje njihovih poslancev. "Seštevek in označene glasovnice točno povedo, kako so glasovale stranke in tudi poslanci Svobode, ki glasovnic nikakor nismo označevali," je dejal.

Poslanec Demokratov Tadej Osterc je medtem poudaril, da ustavna pritožba ni politično orodje: "To je izjemno pravno sredstvo, s katerim je treba ravnati odgovorno. Mi smo ravnali državotvorno, soglasno smo podprli edinega kandidata, ki je bil predlagan, predvsem zato, da parlament začne delovati. Brez delujočega parlamenta ni zakonov in brez zakonov ni reševanja težav ljudi."

Zakaj pa so glasovanje obstruirali v Levici? Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je dejala, da so s tem želeli izkazati nasprotovanje kandidatu, saj menijo, da si nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen, ne zasluži biti druga najmočnejša figura v državi, ki jo bo zastopal tako doma kot v tujini.

Meni tudi, da so voditelji nekaterih strank svoje poslance prisilili v označevanje glasovnic, saj da je bil kandidat "več kot očitno celo za tiste, ki so glasovali, tako slab, da jim niso zaupali, da bi ga sicer podprli".

Osterc je sicer na njene besede odgovoril, da je bil tudi Stevanović v parlament izvoljen s strani ljudstva ter da ni korektno omadeževati nekoga, ki je dobil zadostno večino.

Tudi v SD so se po besedah Damjana Bezjaka Zrima za obstrukcijo odločili iz podobnih razlogov kot v Levici. "Tudi mi protestno nismo dvignili glasovnic, kar je neko sporočilo. Jasno je bilo nakazano, kdo je prevzel glasovnice in kakšno je bilo glasovanje," je dejal ter ocenil, da so se ob tem začrtali tudi obrisi koalicije.

"Vidimo tudi, kdo je risal po glasovnicah. Očitno so imeli nek likovni krožek. To se je danes ponovilo," je spomnil. Meni sicer, da če bo po ustavni pritožbi razveljavljeno prvotno glasovanje o Stevanoviću, da bo moralo biti tudi glasovanje glede dveh podpredsednikov DZ.

Bezjak Zrim je ob tem ocenil, da se glede na vložene zakone novega trojčka vsaj petih strank ter SDS, ki so podprli Stevanovića za predsednika DZ, že zarisuje desnosredinska koalicija.

"Interventni zakon je bil vložen s podporo trojčka. Ta interventni zakon smo vložili, da damo nekaj ljudem in da lahko gospodarstvo znova zadiha, da postavimo stvari na tisto mesto, kot je treba, predvsem pa, da izvedemo začasne ukrepe, ki bodo blažili to draginjo in energetsko krizo, ki prihaja," pa je dejal Osterc.

Predstavnik SD se je sicer strinjal, da se zakoni slišijo dobro, da pa bodo v državi pustili primanjkljaj, česar si država ne more privoščiti.