Komu koristi zakon za razvoj Slovenije?

Potem ko so v Levici interventni zakon tako imenovanega tretjega stebra označili za zakon za bogate, so svoj pogled predstavili tudi gospodarstveniki. Državni sekretar na ministrstvu za delo iz Levice Dan Juvan je dejal, da zakon "ljudem, ki naj bi jim po zatrjevanju predlagateljev pomagal, bodisi ne prinaša nič bodisi jim škoduje". "Je pa zakon na drugi strani zelo ugoden za delodajalce, za rentnike in za tiste z izjemno visokimi dohodki."

"Tega zakona nikakor ni mogoče razumeti kot zakon za bogate, kot poskuša to prikazati Levica. Osnutek zakona je zelo jasno sporočilo, da s tem zakonom spreminjamo smer razvoja Slovenije," pa je pojasnila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Ukrepi med drugim obsegajo petodstotni DDV na moko, kruh in druge osnovne življenjske potrebščine, 9,5-odstotni na elektriko, zemeljski plin in les za kurjavo, nižjo obdavčitev najemnin za mlade in mlade družine, uvedli bi pa tudi tako imenovano razvojno kapico pri 7500 evrih bruto plače. Za upokojence bi ukinili prispevek za dolgotrajno oskrbo in jim, če bi z delom nadaljevali po upokojitvi, omogočili prejemanje polne pokojnine.

Na področju podjetništva pa predlagajo spremembe za normirance in uvedbo mikro s. p.-ja za tiste z najnižjimi prihodki.

"Z nižanjem davka na oddajo nepremičnin se bodo povečali dobički najemodajalcev. Socialna kapica bo povečala neto plače samo tistim, ki imajo že zdaj največ dohodkov. Nižji DDV na prehrano in energijo bo povečal dobičke trgovcev. Uvaja se prisilno upokojevanje starejših delavcev, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, s študentskim s. p.-jem pa se poslabšuje položaj študentskih delavcev," je kritičen Juvan in pravi tudi, da pred pripravo zakona ni bilo dovolj posvetovanja z deležniki.

Na Gospodarski zbornici pa pravijo, da zakon nikomur ne jemlje pravic, temveč predstavlja prvi korak k bolj stabilnemu in predvidljivemu okolju. Nahtigalova je prepričana, da je slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih. "Nujno je, da Slovenija ta trend razvoja našega gospodarstva obrne navzgor. Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranjali javno zdravstvo, šolstvo, vlaganje v infrastrukturo ter poskrbeli tudi za najstarejše in najranljivejše," je opozorila.

Kaj pa vpliv na državno blagajno? Finančni minister Klemen Boštjančič zakon ocenjuje kot neizvedljiv. Po njegovih besedah bi lahko prinesel več kot milijardo evrov manj prihodkov v proračun, ob tem pa še povečal odhodke. Primanjkljaj je sicer lani, ko je nad financami bdel Boštjančič, znašal več kot 1,7 milijarde evrov.

O intervetnem zakonu smo v oddaji 24UR Zvečer spregovorili tudi z enim od predlagateljev, predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem, in predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Andrejem Zorkom.

Zorko je izrazil nestrinjanje z oceno Gospodarske zbornice Slovenije, da naj bi zakon prinesel razbremenitev za državljane.

"Predlog v ničemer ne bo prinesel nobene razbremenitve za večino. Prinesel bo pa vsem tistim, ki imajo mesečni prihodek nad 7500 evrov. To je peščica teh ljudi. Če k temu dodamo še znižanje osnove za prispevke, kot se predlaga za samostojne podjetnike in kmete, ter tudi dvig praga za normirance, lahko pridemo do ugotovitve, da bodo tukaj na boljšem predvsem podjetniki, da bo državna blagajna dobila precej manj," je dejal Zorko.

Po njegovih besedah ne gre za razvojne spremembe, temveč za sistemske posege v socialno varnost.

Na drugi strani je Lotrič poudaril pomen malega gospodarstva in ukrepov, ki naj bi po njegovem mnenju koristili širšemu krogu prebivalcev.

"Malo podjetništvo je zagotovo temelj socialne države. Mikro, mala in srednja podjetja tvorijo 99 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji. Zaposlenih je 73 odstotkov vseh zaposlenih v državi, kar ustvari 60 odstotkov BDP," je poudaril.

Dodal je, da gre predvsem za ljudi in družinska podjetja. "Pogovarjamo se o ljudeh, o družinskih podjetjih, o obrtnikih, ki jim je treba ponuditi to, kar jim je bilo dejansko vzeto v zadnjih štirih letih."

Po njegovih besedah naj bi največ pridobili gospodinjstva in posamezniki. "Če vzamem vse ukrepe, lahko povem, da bodo največ pridobila gospodinjstva in posamezniki, prebivalke in prebivalci. 172 milijonov evrov bo odpisa ali znižanja DDV na račun elektrike. Petodstotni davek na osnovna živila bo pomenil, da ljudje ne bodo več hodili v Italijo po nakupe, ampak bodo denar in DDV pustili v Sloveniji. Tako bomo ohranili tudi delovna mesta," je dejal.

Zorko je poudaril, da predlagane spremembe ne zagotavljajo dejanskega znižanja cen življenjskih potrebščin, tudi če bi prišlo do znižanja DDV.

"Predlog zakona v ničemer ne daje garancije, da bi znižanje DDV na enostavne življenjske potrebščine dejansko tudi znižalo cene. In zato obstaja velika verjetnost, da se bodo cene ohranile ali celo povečale. To je dobiček večjih trgovcev. Priča smo bili temu že večkrat. Tudi ko se cena nafte zniža, se cene osnovnih življenjskih potrebščin ne znižajo, ampak ostanejo enake, potem pa se postopoma celo zvišujejo," je dejal.

Lotrič je izpostavil tudi predlog o tako imenovanem dvojnem statusu upokojencev. "To se mi zdi edina prava pot. Upokojencem bi ponudili možnost, da ob odhodu v pokoj, če želijo, nadaljujejo z delom, pri čemer obdržijo polno pokojnino in prejemajo plačo, tako kot vsi ostali," je sklenil.

Kot pa je Zorko povedal, je bila prisilna upokojitev že predmet ustavne presoje. Ustavno sodišče se je v preteklosti, kot je pojasnil, že izreklo, da je takšna ureditev nezakonita in protiustavna.

Dodal je, da je pri predlogu dvojnega statusa ključna vloga delodajalcev. "Dvojni status, 100-odstotna pokojnina in plača, je dejansko vezan na soglasje delodajalca. Razen v primeru samostojnih podjetnikov, kjer se posamezniki odločajo sami, ker so sami sebi delodajalec," je pojasnil.

Po njegovem mnenju predlagatelj zakona napačno razume vlogo pokojnine. "Predlagatelj zakona je v celoti zgrešil poanto pokojnine. To je neke vrste nadomestilo za izgubo dohodka, ko zapustiš trg dela. Zdaj pa se na eni strani povečujejo prejemki upokojencev, hkrati pa jih bodo na področju dohodnine še dodatno obdavčili. To ne gre v korist upokojencem," je opozoril.

Sistem, kot je trenutno urejen, po njegovem deluje. "Danes se ljudje sami odločijo, ali se bodo upokojili, in jih delodajalec ne prisili. Predlog pa ukinja 40 odstotkov oziroma 20 odstotkov pokojnine in odločitev o tem, koliko bo nekdo prejemal, prelaga na delodajalca," je opozoril.

"To ne drži, ker delovna doba oziroma upokojitev ne zagotavlja delovnega mesta, ampak zaposlitev," je pojasnil Lotrič. "Namesto da bodo dobivali 40 ali 20 odstotkov pokojnine, bodo zdaj dobivali celotno pokojnino. To je želja ljudi, če jih samo vprašamo, na kakšen način bi radi delali. To ne pomeni, da bodo morali delati, sami se bodo odločili. Pogovorili se bodo z delodajalcem, ta bo sprejel pogoje."

Po njegovih besedah ima predlog tudi širši vpliv na demografske trende in trg dela, ker nam primanjkuje delovne sile. "Ocenjujemo, da se bo med 50.000 in 70.000 ljudi odločalo nadaljevati delo v tistih poklicih, ki jih zmorejo. S tem se jim bo družinski proračun bistveno povečal," meni Lotrič.

Zorko je poudaril, da delna upokojitev v Sloveniji že obstaja, zato predlog po njegovem mnenju ne prinaša nič novega. "Delna upokojitev je že možna, to ni novo. Razlika je samo v tem, da se zdaj delavec sam odloči brez soglasja delodajalca. Ta ukrep je namenjen izključno samostojnim podjetnikom."