Inšpektor je poročilo o vzrokih nesreče predal kriminalistični policiji, ti pa niso ugotovili nobenih znakov kaznivega dejanja. Vzroke nesreče bo dodatno raziskoval še projektni svet, ki so ga sestavili v podjetju Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH). Inšpektor za rudarstvo je na podlagi zakona o rudarstvu izdelal pisno mnenje v zvezi s skupinsko nesrečo v Rudniku Trbovlje-Hrastnik.
Med drugim je ugotovil, da je bil odkop v zahodnem polju jame Ojstro razvrščen v tretji nevarnostni razred, ki pomeni najvišjo stopnjo ogroženosti od nenadnih vdorov tekočih mas. V takšnem območju preti stalna nevarnost nenadnega vdora, zato je bila izdelana opozorilna karta vseh nevarnih lokacij na višje ležečih etažah. To je omogočalo vsakodnevno obveščenost o nevarnosti nenadnih vdorov, ki so pretili z višje ležečih odkopanih etaž in iz neodkopanih stebrov. Na osnovi natančne analize okoliščin je rudarski inšpektor ugotovil, da je najverjetnejši in prevladujoči vzrok za nesrečo neugoden in izjemen splet geološko in rudarsko tehničnih pogojev, zaradi katerih je tri ure po vdoru žitke mase na odkop prišlo do geodinamičnega pojava in eksplozivnega premika žitke mase.
Do tragične nesreče v jami Ojstro je prišlo 24. aprila, ko je na delovišče v zgodnjih jutranjih urah vdrla žitka masa. Desetim rudarjem nočne izmene, ki so bili na delovišču, se je uspelo pravočasno rešiti. Nato so začeli izvajati varnostne ukrepe, s katerimi bi zagotovili ustrezno zračenje, saj bi se sicer lahko nabirali nevarni plini, med drugim vnetljivi metan, kar bi lahko povzročilo eksplozijo. Med izvajanjem najnujnejših ukrepov pa je ob prišlo do drugega večjega vdora redkejše mase na delovišče, ki je pod seboj pokopala pet rudarjev, enega rudarja pa je reševalcem kmalu uspelo rešiti. Zaradi slabih razmer v jami in precejšnjih količin nanosa je reševalcem zadnjega ponesrečenega rudarja uspelo najti šele po desetih dneh iskanja. Reševalcem, ki so delali v nemogočih pogojih, pa so pomagali tudi njihovi kolegi iz rudnika Trbovlje in reševalni psi.
