Slovensko delegacijo je na pogovorih vodil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar. Po pričakovanjih je Slovenija sprejela izračun plačil v skupni proračun zavezništva. Kot je pred pogajanji napovedal sekretarja Žbogar bo to okrog 0,3 odstotka celotnega proračuna zveze Nato ali približno tri milijone dolarjev letno.
Natančne številke bodo znane, ko bo zveza Nato pristopne pogovore končala z vsemi sedmimi državami, ki jih je na vrhu v Pragi novembra lani povabila v svoje vrste, to pa bo po načrtih 10. februarja, ko se bo še zadnjič sestala z Bolgarijo. "Slovenski prispevek za civilni in vojaški proračun in investicijski program zavezništva bo približno enak članarini, ki jo država plačuje Združenim narodom. Je še nižji, kot smo sprva pričakovali," je dejal Žbogar.
Zavezništvo in Slovenija sta dorekla tudi kadrovska vprašanja – kolikšen bo delež ljudi, ki jih bo morala država zagotoviti za delo v zavezniških strukturah. Po Žbogarjevih besedah bo Slovenija v skupne strukture Nata napotila do 40 častnikov in podčastnikov.
"Sedaj prehajamo v fazo priprave pisma obrambnega ministra generalnemu sekretarju Nata lordu Robertsonu, ki mu bodo priloženi časovni roki reform na političnem, ekonomskem, obrambnem in pravnem področju. V tem besedilu bomo zapisali to, k čemer smo se v teh dveh krogih pogajanj zavezali. To pismo bomo nato enkrat marca poslali sekretarju," je povedal Žbogar.
Ustavne spremembe referendumov o Natu in EU
Razprava med parlamentarnimi strankami o referendumih za vstop v Nato in Evropsko unijo še ni končana, čeprav so poslanci včeraj potrdili, da bosta oba referenduma 23. marca. Naslednji teden se bodo začeli pogovori med parlamentarnimi strankami o ustavnih spremembah glede referendumov.
Sicer pa bodo imele vse stranke v ponedeljek, ko se začnejo pogovori, priložnost predstaviti svoje predloge za ustavne spremembe. Nova Slovenija in socialdemokrati so se pripravljeni pogovarjati, ob tem pa zavračajo očitke o možni neenotnosti v koaliciji Slovenija. Obe stranki imata namreč skupaj 21 poslancev, včeraj pa je proti odloku o referendumu o vstopu v Nato glasovalo le 10 poslancev, o Uniji pa 12.
Stranke morajo doseči kompromis do četrtka, ko se sestane ustavna komisija. Predsednik državnega zbora, ki je stranke pozval k pogovorom, se zato zaveda časovne stiske. Tudi če stranke ne bodo dosegle kompromisa, bosta referenduma 23. marca, vendar brez soglasja koalicije Slovenije.
Katere kandidatke še podpirajo ZDA?
Predsedujoča Evropski uniji Grčija namerava sredi februarja sklicati izredni vrh starih in bodočih članic Unije, na katerem naj bi po včerajšnjem solističnem apelu osmih držav v podporo ZDA poiskali novo, zdaj povsem razglašeno stališče Evrope o posredovanju Američanov v Iraku. Šest kandidatk za Nato, med njimi Slovenija in še tri bodoče članice EU, pa že pripravljajo odgovore na ameriške prošnje za sodelovanje.
Potem, ko je kot prva med kandidatkami za Nato pomoč Američanom pri intervenciji v Iraku ta teden ponudila Slovaška, njenemu zgledu zdaj sledi Bolgarija. Bratislava je po prejemu uradne prošnje ponudila 75 strokovnjakov za kemično orožje, Sofija pa je stavo, kdo bo bolj ugodil Washingtonu, podvojila s 150-imi poznavalci vseh vrst orožja za množično uničenje. Bolgare povrhu za to menda sploh nihče še ni zaprosil. Uradne, pa tudi neuradne ameriške prošnje, menda še niso prejeli tudi Romuni, čeprav je zdaj že splošno znano, da ameriški veleposlaniki vse bolj pogosto obiskujejo zunanje ministre kandidatk za Nato, v Sloveniji beležimo vsaj dva obiska. V Bukarešti so nam povedali, da se bo o sodelovanju pri posredovanju v Iraku državni vrh izjasnil čez deset dni, takoj po koncu pristopnih pogovorov z Natom, načeloma pa ne vidijo zadržkov. Po potrebi bodo v Irak poslali vojake, tako kot so to storili že v Afganistanu.
Na precej bolj gladko podporo Američani računajo v Pribaltiku, kjer Nato vidijo kot varuha pred nekdanjo gospodarico Rusijo. Najbolj vneta je Litva, kjer javno obžalujejo, ker jih nihče ni povabil k podpisu včerajšnjega apela v podporo ZDA. Tega bi sicer podpisal tudi minister Rupel in to kljub temu, da bo Slovenija edina razpisala referendum o Natu in da je domača podpora za polovico nižja kot v drugih kandidatkah za zavezništvo.