Končno del slovenske družbe

Predsednik vladne komisije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti, pravosodni minister Lovro Šturm ter mufti in predsednik mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus sta opoldne podpisala sporazum o . Kot je ob podpisu dejal Grabus, je s sporazumom Islamska skupnost prepoznana kot sestavni del slovenske družbe, bolj jasno so določena polja njenega delovanja, omogočena pa je tudi lažja uresničitev njenih programov.

"Sporazum ureja svobodno in avtonomno delovanje Islamske skupnosti po pravilih njene notranje organiziranosti, ki so v skladu z ustavnim in pravnim redom Republike Slovenije in z vrednotami ter načeli svobodne in demokratične družbe," je uvodno določilo sporazuma povzel Šturm in dodal, da so v njem zajete tudi vse nadaljnje določbe sporazuma.

Ureditev pravic skupnosti

V skladu s sporazumom, ki ga je vlada sprejela 4. julija, je Islamska skupnost v Sloveniji pravna oseba zasebnega prava, svobodna pri organizaciji in izvajanju verske in vzgojne dejavnosti ter jurisdikcije. Svobodna je pri oblikovanju svojih struktur in imenovanju njihovih nosilcev ter pri navezovanju in ohranjanju stikov z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini, pa tudi z islamskimi in drugimi ustanovami, organizacijami, skupnostmi, drugimi pravnimi in fizičnimi osebami v Sloveniji in po svetu, je povzel minister.

Dodal je, da se s sporazumom ureja svoboden dostop do medijev, svobodno ustanavljanje lastnih medijev, ustanavljanje združenj, izobraževalnih ter vzgojnih ustanov. Ureja se pravica do ohranjanja zgodovinske in kulturne dediščine ter verske dejavnosti v bolnišnicah, domovih za ostarele, oboroženih silah, policiji in v posebnih ustanovah. Islamske dobrodelne organizacije pa se izenačuje z drugimi dobrodelnimi organizacijami, je še navedel Šturm in dodal, da vse ob pogoju, da se te dejavnosti odvijajo v skladu z ustavnim in pravnim redom Republike Slovenije.

Grabus: Islamska skupnost kot del družbe

Grabus je izpostavil, da jim je omogočeno, da bodo lahko pomagali svojim članom v zavodih, kjer je gibanje omejeno ali onemogočeno, posebej pa bolnikom v bolnišnicah. Kot pomemben je omenil tudi del sporazuma, ki govori o izobraževalni in vzgojni vlogi Islamske skupnosti v Sloveniji. "S tem se islamska skupnost končno počuti kot del slovenske družbe," je poudaril in pri tem napovedal, da si bodo še naprej prizadevali za razvijanje in negovanje strpnega odnosa do vseh, promoviranje demokratičnih vrednot in razvijanje zavesti o spoštovanju človekovih pravic.

Islamska skupnost po njegovih besedah za zdaj ne razmišlja o ustanovitvi kakšnega svojega medija, če pa bo do tega prišlo, bo to verjetno časopis. Tudi na področju izobraževanja možnosti zaenkrat še ni, dana pa je možnost, da v prihodnosti razmišljajo o svoji izobraževalni instituciji.

Sicer pa je Grabus med projekti Islamske skupnosti v Sloveniji omenil zamenjavo obeležij v Logu pod Mangrtom na grobovih vojakov v prvi svetovni vojni, ki so bili muslimani, za kar jim je Zavod za kulturno dediščino iz Nove Gorice izdal dovoljenje. Pri projektu gradnje džamije pa še vedno ni rešeno vprašanje nakupa zemljišča.

Sklenjenih šest sporazumov

Po podatkih urada vlade za verske skupnosti je bilo doslej sklenjenih šest sporazumov s štirimi verskimi skupnostmi. Z Rimskokatoliško cerkvijo je poleg sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih sklenjen še sporazum o duhovni oskrbi vojaških oseb v Slovenski vojski.

S posebnim sporazumom se vprašanje duhovne oskrbe v Slovenski vojski ureja tudi za Evangeličansko cerkev, ki je z vlado sklenila še sporazum o njenem pravnem položaju. Prav tako sta sporazuma o pravnem položaju sklenjena z Binkoštno cerkvijo ter Srbsko pravoslavno cerkvijo (metropolija Zagrebško - Ljubljanska). Zanimanje za sklenitev takšnega sporazuma je po Šturmovih besedah pokazalo še več verskih skupnosti, a bodo videli, kako se bodo v nadaljnjih pogovorih odločili.