Vlada je zakon v parlamentarni postopek vložila že leta 1995, po več letih čakanja na začetek obravnave pa je DZ prvo branje opravil leta 1999. Matura se je v tem času, kot je med torkovo drugo obravnavo zakona pojasnil minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber, razvijala na osnovi zgolj temeljnih določb v drugih zakonih in ob temeljiti obdelavi v pravilniku. Eksternost kot dopolnitev ocenjevanja v šolah se je v zadnjem desetletju izkazala kot primerna dopolnitev oziroma celota za ocenjevanje dosežkov v izobraževalnem sistemu, je dejal minister Gaber.
Zakon splošno in poklicno maturo opredeljuje kot državni izpit. Kandidati s splošno maturo dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov in programov maturitetnega tečaja, ter usposobljenost za univerzitetni študij. Z opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo izobrazbo. Splošna matura se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh "obveznih" in dveh izbirnih.
S poklicno maturo pa kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja, ter usposobljenost za visokošolski študij. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita, z njo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo, opravlja pa se iz štirih predmetov (dveh obveznih in dveh izbirnih).
Obvezni oz. skupni predmeti splošne mature so slovenščina, tuji jezik in matematika, predmeti skupnega dela poklicne mature pa slovenščina in izpit iz temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, je v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto slovenščine italijanščina, na območjih, kjer živi madžarska narodna skupnosti, pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino.
