Končno ureditev statusa prostovoljcev, ki rešujejo?

Predlogu novele zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se po prvi obravnavi v državnem zboru obeta podpora. Poslanci noveli vseeno očitajo nekatere pomanjkljivosti, predvsem zato, ker ureja le področje prostovoljstva, premalo naj bi bilo tudi upoštevanja potreb delodajalcev.

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je uvodoma pojasnila, da s pripravo tega krovnega zakona na področju reševanja držijo obljubo iz letošnjega februarja, ko je skupina poslancev zahtevala spremembo zakona o gasilstvu. Verjetno najbolj pričakovana novost, ki jo prinaša zakon, je povračilo izpada dohodka prostovoljnim reševalcem zaradi odhoda na reševalno akcijo med delovnim časom.

Tudi delodajalcem bi zakon priznal dodatne pravice. Če bo sprejet, bodo lahko uveljavljali povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki so ga izplačali svojim zaposlenim v času njihove odsotnosti zaradi udeležitve v reševalnih akcijah. Delodajalec bi imel tudi pravico povračila izpada dohodka zaradi odhoda zaposlenega na akcijo, in sicer v višini 20 odstotkov nadomestila plače, ki ga je delodajalec izplačal zaposlenemu. Refundacija bi bremenila državni organ oziroma organ lokalne skupnosti, ki je reševalca poklical k opravljanju nalog. Če se bo prostovoljec poškodoval med akcijo, bo stroške zdravljenja in nadomestila zaradi bolniške odsotnosti prav tako kril tisti, ki ga je poklical k opravljanju nalog zaščite in reševanja. Obenem zakon določa nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter opravljajo humanitarno dejavnost.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se vse poslanske skupine, razen SLS, jasno izrekle za sprejetje zakona. Gvido Kres (SLS) pa je vlado pozval, naj do druge obravnave razmisli, kako se bo pomagalo občinam, da bodo zmogla vsa bremena, ki bi jim jih zakon naložil. Tudi v SDS do druge razprave pričakujejo dodatna pojasnila vlade – Robert Hrovat želi, da se vključi ustrezne rešitve za predloge, ki jih je posredovala Gasilska zveza Slovenije. Pri Zaresu pa bi radi, da vlada malo bolj upošteva delodajalce. Tadej Slapnik je v imenu poslanske skupine opozoril, da predlog zakona ne upošteva dejstva, da so izpadi dohodkov odvisni od velikosti podjetja in števila zaposlenih reševalcev. Opozoril je, da je breme odsotnosti zaposlenih zaradi opravljanja reševalnih nalog večje za mala podjetja, zato meni, da bi se z njimi moralo opraviti dodatne pogovore.

Zmago Jelinčič je v imenu SNS sicer pohvalil zakon, vendar meni, da je parcialen, saj ureja le status prostovoljcev. Meni namreč, da bi se moralo področje urejati širše, tudi glede plačevanja stroškov gorskega reševanja in infrastrukturnih posegov v okolje. Dušan Kumer (SD) je prav tako menil, da je zakon korak naprej pri urejanju odnosa delodajalec-prostovoljec, vendar je prepričan, da bi morali razmišljati še naprej, in sicer v smeri stimuliranja delodajalcev za zaposlovanje reševalcev. Anton Urh (DeSUS) je medtem dejal, da je zakon treba nujno sprejeti, da se bo prostovoljce bolj zaščitilo, obenem pa nudilo večje pravice delodajalcem. Tudi Anton Anderlič (LDS) je menil, da je v zakonu dovolj pregledno predstavljeno tisto, kar je bistveno.