Napis na spominskih obeležjih se bo po novem glasil: žrtvam vojne in povojnih usmrtitev. Kot je povedal državni sekretar z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Franc Žnidaršič se je v parlamentu preveč pogosto govorilo o zgodovini in vrednostnih sodbah, o tem kdo je bil na pravi strani in podobno.
"Mi mislimo, da ni namen tega zakona, v nobenem primeru reševati vprašanj, kakršnekoli opredelitve pripadnosti ali ideologije s tega področja, pač pa ima ta zakon namen določiti urejanje grobišč vseh, ki so padli v vojni ali bili žrtve vojne med njo," je povedal Žnidaršič.
Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB se zdi predlagano besedilo sprejemljivo, čeprav menijo, da ni idealno.
Tone Poljšak iz Zveze združenj borcev NOB Slovenije je povedal: "Mi sodimo, da je čas, da se ta stvar uredi in lahko rečem, da smo dodatno ocenili, da je predlog ki ga sedaj pripravlja vlada pieteten, sprejemljiv verjetno za vse, ki imajo nek pošten odnos do naše polpretekle zgodovine."
V NSi pa pravijo, da bi se lahko strinjali s tem napisom, vendar ne na takšen način.
"Mi bi želeli, da se tista pieteta, ki smo jo dolžni pokojnim, in tukaj gre samo za mrtve ljudi, katerih človeško dostojanstvo se že 50 let krši, da se jih resnično pietetno pokoplje," je povedal Jožef Bernik.
Zakon bi moral biti sprejet še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami, saj naj bi prva spominska obeležja že to jesen. Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč pa je tudi že določila osem možnih lokacij za postavitev obeležij.
Tožilstvo o grobiščih
Vseh povojnih grobišč je v Sloveniji kar 210. Tožilci ta čas zbirajo obvestila o 59-ih, najintezivneje na celjskem in mariborskem področju. Tožilci hkrati opozarjajo, da se pri preiskovanju srečujejo s številnimi težavami, zaradi česar veliko primerov, kot pravijo, zastara.
Osnovna težava pri raziskovanju vojnih grozot je pomanjkanje dokumentov iz tistih časov, trdijo tožilci.
"Ne zgodovinarji, ne arhivisti, ne kriminalisti doslej niso našli tistih pomembnih dokazov, ki bi nas lahko pripeljali do storilca konkretnega kaznivega dejanja," je povedal Andrej Poljak, vrhovni državni tožilec.
Zato si tožilci, pa tudi kriminalisti, ki trenutno preiskujejo 82 grobišč po Sloveniji, pomagajo drugače. Številne vojne grozote so tako še vedno neraziskane, o tem, da so se dejansko zgodile, pa nemo pričajo le grobišča. Tudi ozadje najbolj odmevnih grobišč pri nas, v Slovenski Bistrici in Crngrobu, je še vedno nepojasnjeno. Tožilci celo zaradi pomanjkanja dokazov v Crngrobu niso odredili niti izkopa kosti.
"Če ni dokumentov razpolagamo z pričami, z ljudmi, ki o zadevah kaj vedo, te priče pa so potem sčasoma vse bolj redke, vse manj se spominjajo. Izprašali smo več kot 600 oseb, tožilci so predlagali preiskovalnim sodnikom zaslišanja pomembnih prič in druga preiskovalna dejanja v približno 30 primerih. Tako da ocenjujem, da je bilo opravljenega ogromno dela," je še povedal Poljak.
Vendar pa je to šele začetek, trdijo, saj bistvenega - storilcev kaznivih dejanj - še niso odkrili. Na tožilstvu zato tudi poudarjajo, da za vojne grozote zaenkrat ne nameravajo še nikogar obtožiti.
Pobudo za sklenitev sporazuma s Hrvaško o urejanju vojnih grobišč
Vlada pa je na današnji seji sprejela pobudo za sklenitev sporazuma s hrvaško vlado o urejanju vojnih grobišč in jo poslala v potrditev parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko. Eden bistvenih elementov predlaganega sporazuma je zagotavljanje trajne zaščite vojaških pokopališč, vojnih grobišč in posameznih grobov pripadnikov enot hrvaške narodnosti na območju Slovenije ter pripadnikov enot NOV slovenske narodnosti in internirancev iz časa NOV na območju sedanje Republike Hrvaške. V besedilu sporazuma so vključena tudi grobišča zunajsodnih usmrtitev pripadnikov vojaških in polvojaških enot hrvaške narodnosti.
Predvidena je obveza obeh držav o izmenjavi podatkov o lokaciji, številu in identiteti pokopanih vojakov, pa tudi drugih vprašanj v zvezi s to problematiko. Stroške rednega vzdrževanja vojnih grobišč krije vsaka pogodbenica za grobišča na svojem ozemlju. Pogodbenici nista dolžni plačevati najemnine za vojna grobišča, medtem ko stroške urejanja, prenov ali rekonstrukcij krije tista pogodbenica, katere vojna grobišča so.
Osnovni razlog za pripravo pobude o sklenitvi meddržavnega sporazuma o urejanju vojaških grobišč je večje število pokopališč in grobišč borcev NOV hrvaške narodnosti na območju Slovenije ter veliko število pokopališč in grobišč borcev NOV in taboriščnikov slovenske narodnosti na območju sedanje Hrvaške. Večina teh obeležij je bila v obdobju med letoma 1991 in 1995 poškodovanih, meddržavni sporazum pa bo opredelil obveznosti, pravice in dolžnosti obeh pogodbenic za njihovo urejanje.
Podobne sporazume je Slovenija že podpisala z Italijo in Nemčijo, parafiran pa je tudi sporazum s Češko.
