Bolniški stalež boste lahko tudi zdaj odprli na daljavo, a če bo bolniška daljša, se boste četrti dan morali obvezno zglasiti v ambulanti, pravi novo pravilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
"Določen odstotek ljudi je gotovo staleže zlorabljalo, se pa sprašujem, na kakšen način bo osebni zdravnik pri tistih, ki to želijo zlorabljati, to ugotovil," se sprašuje družinski zdravnik v Zdravstvenem domu Kamnik Sašo Rebolj. Kot pravi, obstaja namreč cela vrsta bolezenskih stanj, ki so 'neugotovljiva'. "Glavobol, bolečine v križu, tudi drisko – to je zelo težko biti izvedenec v pravem pomenu besede."
Podobno razmišlja tudi pediatrinja Maša Babič iz Zdravstvenega doma Ljubljana-Center. "Temeljna stvar odnosa med starši in zdravnikom je zaupanje. Mi moramo zaupati staršu, da nam podaja prave podatke o zdravstvenem stanju otroka, in starši morajo zaupat nam, da bomo otroka pravilno zdravili. In to dejansko sproža vprašanja, ali bomo otroka gledali samo zaradi administrativne storitve," je jasna.
Rebolj je tudi skeptičen glede tega, kakšne učinke bi ta ukrep sploh prinesel. "Koliko je nekdo v bolniški, je bolj stvar ne kulture, stanja v okolju, v delovnih organizacijah, kjer ti ljudje delajo."
Slovenija se po raziskavah sicer uvršča v sam vrh bolniških staležev v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Od konca maja, po potrditvi ministrstva, bi po predlogu ZZZS pregled moral opraviti tudi vsak, ki bo v treh mesecih več kot dvakrat na kratkem bolniškem staležu, krajšem od štirih dni.
"Mislim, da je to spet ukrep, ki se ga zaradi par 'ekscesnih' primerkov uvaja na celo populacijo. In sem vedno proti temu, da se 'namoči' vse ljudi zaradi parih primerov," pravi Rebolj.
Prav v zimskem in spomladanskem času so pogoste tudi kratkotrajne nege staršev, zaradi pogostih obolenj otrok, izpostavlja Babičeva. "Kaj se zgodi, če vzgojiteljica zavrne otroka pri prihodu v vrtec? Si tak starš zasluži nego ali ne? Kljub temu, da nisem jaz presodila in ta otrok nima varstva ter je po besedah vzgojiteljice bolan?"
Vračamo se v čas pred digitalizacijo, ko so pacienti več ur čakali v čakalnicah samo za to, da so zaključili bolniško, doda pediatrinja. Sistem izkoriščajo le redki pacienti, pravita sogovornika. "In take otroke naročamo tudi zelo zgodaj na pregled, zato da ujamemo tiste, ki bi želeli nego izkoriščati," navaja Babičeva. Da to na državno blaganjo ne bo imelo nobenega vpliva, pa dodaja Rebolj. "Državno blagajno oziroma blagajno ZZZS obremenjujejo staleži nad 30 dni, ki jih odobrava ZZZS oziroma imenovani zdravnik. In tam tako ali tako brez pregleda ne greš 'skozi', tam so vsi pregledani."
Še večji zaplet pa za starše, katerih otrok nima izbranega pediatra prinašajo bolniški režimi – kje in kako se lahko gibate. "Niti nadomestni zdravnik ne more poslati režima gibanja na primer po zVem. Kako bodo ti starši reševali zahteve njihovih delodajalcev in na kakšen način? Bomo to vse delali osebno, bomo imeli kolone pacientov pred vrati in podpisovali režime?" se sprašuje pediatrinja.
ZZZS nam sogovornika danes ni uspel zagotoviti, zato tudi nismo dobili odgovora, ali se boste morali v primeru, da vam denimo ginekolog svetuje daljšo bolniško, četrti dan fizično zglasiti pri zdravniku, ali bo zadostovalo le navodilo ginekologa.






























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.