V nekaj mesecih naj bi v ambulantah splošne oziroma družinske medicine v primarnem zdravstvu vpeljali sistem naročanja pacientov za obisk osebnega zdravnika. V nekaterih ambulantah paciente naročajo že sedaj, s pomočjo primerov dobre prakse naj bi sistem naročanja vpeljali tudi tam, kjer ga še nimajo. Končni cilj pa je, da zavarovanci od aprila 2008 pred ordinacijami osebnih zdravnikov - ob normalnem delovanju - v povprečju ne bi čakali dlje od 20 minut.
Takšen naj bi bil povprečen čas čakanja, kar pa ne pomeni, da ne bo kdo čakal več, kdo pa manj, je poudaril generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin na posvetu, ki ga je zavod v sodelovanju z razširjenim strokovnim kolegijem (RSK) za splošno/družinsko medicino in ministrstvom za zdravje pripravil danes v Ljubljani.
Današnji posvet je bil po junijskem že drugi, na katerem so spregovorili o omenjenem projektu, ki ga bodo v teh dneh tudi v javnosti začeli promovirati pod sloganom Naročanje je modro, predolgo čakanje staromodno. V ta namen so pripravili posebno zloženko in plakat, saj se zavedajo, da je za uspešno vpeljavo sistema potrebno tudi sodelovanje pacientov.
Problem je pomanjkanje zdravnikov
Fakin priznava, da so si zastavili ambiciozen cilj. Kot je bilo razbrati iz razprave, v kateri so svoje poglede sporočili predstavniki posameznih zdravstvenih domov, marsikje za njegovo uresničitev vidijo ovire predvsem v pomanjkanju zdravnikov. Zaradi bolniških odsotnosti, izobraževanj, dopustov morajo zdravniki nadomeščati tudi kolege, poleg tega so večkrat na teden razporejeni v izvajanje dnevne urgence, kar botruje temu, da sistem naročanja "pade v vodo", nejevolja bolnikov pa je tako še večja, je bilo med drugim slišati.
Da imajo vrste pred ordinacijami na primarni ravni več vzrokov, je ugotavljal tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Vladislav Pegan ter pri tem omenil pomanjkanje zdravnikov in preveliko število zavarovancev na posameznega zdravnika.
Slednjega podpira ministrstvo za zdravje, na današnjem posvetu mu je podporo izrekla tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Prednosti naročanja je povzela članica RSK za splošno/družinsko medicino Gordana Živčec Kalan, ki je dejala, da lahko prispeva k večjemu zadovoljstvu tako zdravnikov kot tudi bolnikov. Čakanje v čakalnici je za slednje nepotrebna izguba časa. Zdravnikom pa po drugi strani sistem naročanja denimo omogoča, da lahko dolžino posveta za posameznega pacienta prilagodijo njegovi zdravstveni težavi in mu zagotovijo ustrezno dolžino obiska. V povprečju namreč ta znaša le 7,5 minute, kar je po besedah Živčec Kalanove absolutno premalo.
Kot je ugotavljal član RSK za splošno/družinsko medicino Igor Švab, pa je vedno treba računati na pet do deset odstotkov posameznikov, ki se ničesar ne držijo. Med tistimi dejavniki, ki bodo neogibno vplivali na sistem naročanja, je omenil tudi nujne primere, nenapovedane prihode pacientov, ter pri tem svetoval fleksibilnost pri naročanju, tako, da se ob naročanju vnaprej predvidi "luknje" oziroma termine za nenapovedane stvari.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.