Skupina 23 obsojencev, ki jim je poleg zaporne izrečena tudi stranska kazen izgona tujca iz države, se je za takšno obliko protesta odločila zaradi nezadovoljstva s svojim statusom. Predstavniki obsojencev so svoje zahteve in želje za izboljšanje njihovega položaja na prestajanju kazni zapora že poleti pisno naslovili na ministrstvo za pravosodje.
"Na svoje zahteve so prejeli pisne odgovore, vendar pa se je pozneje pokazalo, da je, zaradi razjasnitev nekaterih vprašanj v zvezi z njihovim prestajanjem zaporne kazni, potreben neposreden razgovor," je zapisano v izjavi za javnost. Minuli petek so se zato v prostorih zavoda na Dobu s tremi predstavniki stavkajočih obsojencev sestali predstavniki ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Zagotovili so jim, da bodo v okviru pristojnih državnih organov vse zahteve in želje preučili in po potrebi sprejeli oziroma predlagali ustrezne rešitve. Obsojencem pa so tudi pojasnili, da nekaterim zahtevam ne bo mogoče ugoditi, so še sporočili z ministrstva za pravosodje.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij se zavedajo predvsem upravičenosti zahteve, da se čimbolj pospešijo postopki prenosa prestajanja kazni v matično domovino. Po besedah direktorja uprave Dušana Valentinčiča je ta zahteva deležna vse njihove podpore, da bi se ti postopki čim bolj skrajšali, saj se zavedajo njihove stiske. Slovenija ima sicer sklenjene dvostranske dogovore z evropskimi državami, pogodbe z državami nekdanje Jugoslavije pa si šele prizadevajo skleniti. Kot je še povedal Valentinčič, je popolnoma nerealna zahteva, da bi se v kazenskem zakoniku določilo, da se obsojence tujce pogojno odpušča po polovici prestane kazni.
Za uresničitev zahteve stavkajočih glede skupnega bivanja ni niti zakonskih osnov niti prostorskih možnosti. Prav tako je znotraj obstoječih predpisov neizvedljiva zahteva plačevanja pokojninskega zavarovanja. V tem primeru naj ne bi šlo za diskriminacijo tujcev.
