Konec kamniške urgence? 'Tu štejejo sekunde, projekt bomo skušali ustaviti'

Samu Trtniku je kamniška urgenca rešila življenje. Ko se je pred dobrim mesecem njegov glavobol tako močno stopnjeval, da ni mogel več zdržati, se je pozno zvečer odpravil na nujno medicinsko pomoč. Kjer so ocenili, da je njegovo življenje ogroženo, ter ga poslali v Ljubljano. "Tam sem pristal na intenzivni negi, okrevam še danes," pove Trtnik.

"Vprašanje, ki si ga zdaj zastavljam, je, ali bi sam zaradi glavobola šel v Ljubljano ali v Domžale? V Ljubljani sem nazadnje na urgenci čakal sedem ur. Ne, ne bi šel. Doma bi jedel tablete in čakal," pravi. Kako bi se končalo, niti ne želi razmišljati. Novi projekt celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji pa predvideva prav to: ukiniti kamniško urgenco, 36.000 ljudi pa napotiti v satelitski urgentni center v Domžale.

"Prebivalci Tuhinjske doline, preprosto prebivalstvo enostavno ni navajeno iskati zdravnika v neki drugi občini. Do konca naše občine je 27 kilometrov, če štejemo samo glavno cesto. Predstavljajte si dušečega otroka, ki zdaj na urgenco pride k nam, potem pa bo moral v Domžale, kjer je po možnosti tudi gneča," ob tem izpostavlja zdravnik in direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Sašo Rebolj.

V projektu delovne skupine ministrstva za zdravje piše, da v prvi fazi za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra določijo nižji prag, pol ure do najbližjega urgentnega centra ali satelita, če ta pokriva 250 kvadratnih kilometrov in hkrati 20.500 prebivalcev. Češ da bi tako zmanjšali odpor lokalnih skupnosti. V drugi fazi pa zaostrijo kriterije na 40 minut in/ali 45.000 prebivalcev ali 400 kvadratnih kilometrov z vsaj 24.000 prebivalci.

"Urgenca tukaj ni bila ustanovljena za šalo, bila je ustanovljena z nekim namenom. Število pregledov in število intervencij se je dramatično povečalo že v zadnjih letih in da se na ta način ukine urejeno urgenco zato, ker ima nekdo problem s svojo neurejeno urgenco, tega enostavno ne morem razumeti," dodaja Rebolj.

S tem namigne na direktorico zdravstvenega doma Domžale, ki je članica delovne skupine – že iz časa Milojke Kolar Celarc in tudi sedaj. "Težko si predstavljamo, da bi tako rekoč isti ljudje po teh letih imeli drugačna stališča in mi bomo ukrepali ravno tako, kot smo takrat," poudari.

Ob tem pa kamniški župan Matej Slapar, da bi bila lahko odsotnost stalne prisotnosti zdravnika za občanke in občane lahko usodna: "Tu štejejo minute, sekunde in tu se bomo z vsemi pravnimi in tudi ostalimi sredstvi lotili tega, da ohranimo nujno medicinsko pomoč v Kamniku." Tako kot leta 2015, ko so pod vodstvom tedanjega župana, zdaj obrambnega ministra Marjana Šarca, podpisovali peticijo za ohranitev nujne medicinske pomoči v občini. Podobno je storilo tudi mnogo drugih in projekt jim je uspelo ustaviti.  

Z ministrstva za zdravje so nam odgovorili, da je reorganizacija nujne medicinske pomoči še v usklajevanju. In ko bo to zaključeno, naj bi jo predstavili javnosti. To bo predvidoma januarja.