Konec omejevanja volilne pravice? Klakočar Zupančičeva obljubila podporo

Ko so 24. aprila letos potekale parlamentarne volitve, se teh ni moglo udeležiti več kot 3.000 polnoletnih državljanov, oseb z invalidnostjo, ki imajo skrbnike – saj jim je volilna pravica odvzeta.

Slovenija se s tem pridružuje neslavnemu seznamu držav, kjer to področje ni urejeno, medtem ko so v marsikateri državi, po kateri se tako radi zgledujemo – Avstrija, Italija, Hrvaška, Nemčija, Francija, Španija, Slovaška, Švedska, Finska, Irska, Nizozemska in Latvija – to diskriminacijo že odpravili. 

Volilna pravica je sicer namreč temeljna človekova pravica, zapisana je v slovenski ustavi in v Konvenciji o pravicah oseb z invalidnostjo. To je Slovenija ratificirala leta 2008.  

Pobudniki kot je Zveza Sonček so že večkrat skušali doseči ureditev tega področja, a neuspešno. V času prejšnje vlade so stekli pogovori s skoraj vsemi takratnimi parlamentarnimi strankami, vendar se nobena ni odločila za vložitev predloga novele ZVDZ.

In to kljub temu, da na neprimerno urejenost področja opozarja tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Lobnik je v priporočilu zapisal, da DZ priporoča, da ZVDZ dopolni tako, da se črtata drugi in tretji odstavek 7. člena ZVDZ. Ob tem pa naj se omogoči uresničevanje aktivne volilne pravice  vsem polnoletnim državljanom, tudi vsem ljudem, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, podaljšana roditeljska pravica ali so bili postavljeni pod skrbništvo.

Zagovornik zakonodajalcu priporoča, da v prehodnih določbah ZVDZ odpravi vse učinke odvzemov volilne pravice ljudem z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi. Sicer pa je zagovornik vrsto ključnih deležnikov, tudi državni zbor, že večkrat opozoril na vprašanje odvzemov volilne pravice osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi.

V Zvezi Sonček opozarjajo, da je pri nas volilna pravica omenjenim osebam odvzeta na podlagi 7. člena spornega zakona, ki uzakonja možnost, da se osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, odvzame pravica voliti in biti voljen v državni zbor. Omenjena določba je v nasprotju z določbami Ustave, opozarjajo. Prav tako zakonodaja predpostavlja, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Pri nas tako velja Konvencija o pravicah invalidov (KPI) in Izbirni protokol k tej konvenciji. 

Odbor za pravice invalidov je v poročilu iz leta 2018, v katerem je ugotavljal, kako Slovenija implementira določbe KPI izrazil zaskrbljenost zaradi uresničevanja pravice oseb z invalidnostjo do sodelovanja v političnem in javnem življenju. Sloveniji je priporočil, naj zagotovi volilno pravico vsem osebam, ne glede na njihovo invalidnost ali drugo oviranost, ter jim omogoči podporno odločanje, pri čemer vsem osebam z invalidnostjo, ne glede na njihovo oviranost, zagotovi dostop do volilnih gradiv javnih zadev, opozarjajo pri Zvezi Sonček.  

"Očitno je, da je kakršnokoli ugotavljanje, ali je nekdo sposoben izvrševati volilno pravico, v nasprotju s KPI in s tem tudi z Ustavo. Zato predlagamo, da se diskriminacija oseb z intelektualno oviranostjo odpravi s spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, saj sedanja ureditev ne sledi sorazmernemu cilju varstva integritete slovenskega političnega sistema. Nujno je, da s spremembo navedenega zakona preprečimo, da še več oseb z invalidnostjo izgubi volilno pravico v prihodnje in da se s tem nadaljujejo kršitve temeljnih človekovih pravic oseb z invalidnostjo," opozarjajo.