Glede na visok zračni tlak, ki nad Slovenijo dosega okoli 1025 hektopaskalov, bi pričakovali sončno in vroče poletno vreme, a ker se v višinah nahaja hladna in vlažna zračna masa, veliko vlage pa je tudi v nižjih plasteh ozračja, bo vreme v prihodnjih dneh nestabilno s plohami in nevihtami. Takšna situacija z višinskimi vrtinci hladnega in vlažnega zraka je sicer bolj kot za drugo značilna za prvo polovico poletja.
Petek bo oblačen z le krajšimi sončnimi obdobji
Dopoldne bo oblačno, v višje ležečih krajih lahko tudi megleno. Večinoma bo suho, le tu in tam lahko občasno dežuje. Sredi dneva in popoldne bo med oblaki več jasnine, a se bo zaradi še vedno močnega sonca in nestabilnega ozračja povečala možnost za nastanek krajevnih neviht, ki bodo verjetnejše v severni Sloveniji. Na Primorskem se bo ob šibki burji ogrelo do 30 stopinj Celzija, drugod po državi jih pričakujemo od 22 na Gorenjskem do 26 v Pomurju in na Dolenjskem.
Ponekod bo grmelo tudi ponoči
Posamezne plohe in nevihte se bodo nadaljevale v noč na soboto, hkrati pa bodo nastajale nove. Največ možnosti zanje je ob alpsko-dinarski pregradi, čeprav se lahko pojavijo kjerkoli v Sloveniji.
Tudi jutri bo k nam dotekal vlažen in nestabilen zrak. Na nebu bo veliko oblakov in le malo sonca. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ki bodo verjetnejše nad vzpetinami.
V nedeljo bo sonca sicer nekoliko več, a bodo še možne plohe in nevihte. Podobno vreme bomo imeli tudi v začetku prihodnjega tedna. Največ jasnega neba bo vse dni na Primorskem, kjer bodo popoldanske temperature presegle 30 stopinj Celzija, drugod po državi bomo izmerili od 25 do 28 stopinj Celzija.
Obletnica tornada na Notranjskem
Danes mineva 33 let od tornada, ki je svojo uničujočo pot začrtal od Novega Sveta pri Hotedršici do južnih obronkov Ljubljanskega barja, kjer je nato na območju Tomišlja oslabel. Na svoji poti je povzročil ogromno škodo na stavbah, v gozdovih, na sadnem drevju in ostalih kmetijskih površinah. Nekaj ljudi je bilo poškodovanih, a k sreči smrtnih žrtev ni bilo. Celoten pas opustošenja je bil sicer dolg kar 34 kilometrov. Prav to ozko in dolgo območje ter dejstvo, da so bila drevesa podrta v različnih smereh, potrjujeta, da je res šlo za tornado.
Neposredno na poti tornada ni bilo meteoroloških meritev, zato so bile po dogodku opravljene ocene hitrosti vetra. Na podlagi hitrosti gibanja vrtinca – od 9 do 16 metrov na sekundo – ter izračunov, kakšna moč vetra je potrebna, da zlomi najdebelejša drevesa, je bilo zaključeno, da je hitrost vetra v vrtincu presegla 60 metrov na sekundo oziroma 216 kilometrov na uro.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.