"Ko pogledamo prometno statistiko, lahko približno 10 odstotkov nesreč povežemo z vožnjo pod vplivom alkohola," je začel Vehovec. Vsaka peta prometna nesreča s smrtnim izidom je povezana z alkoholom. Letos so zabeležili že 5500 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, še 500 jih je vozilo pod vplivom prepovedanih drog oziroma so test psihofizičnih sposobnosti zavrnili. Povedal je, da so številke pijanih še vedno previsoke. Vse voznike je pozval, naj si v primeru, da pijejo alkohol ali zaužijejo psihoaktivne substance, poiščejo prevoz.
Iz sobote na nedeljo bodo v okviru prve letošnje nacionalne akcije aktivirali dodatnih 60 enot, ki bodo poostreno preverjale psihofizično stanje voznikov. "S tem bomo dosegli tudi voznike, ki jih pozivi ne prepričajo," je poudaril. V ponedeljek si pri pregledu statistike želijo, da bo ta čim manjša in da bodo njihove aktivnosti dosegle namen.
"Največ voznikov, ki pijejo pod vplivom alkohola, so osebe srednjih let," je tudi povedal. Želijo pa s sporočilom doseči vse, tako starejše kot mlade. Pri slednjih je namreč med vožnjo še pogosteje prisotna uporaba drog, največkrat kokaina.
Uživanje alkohola in drog pomembno vpliva na sposobnost vožnje. Kot opozarjajo policisti, že prvi popiti kozarec pijače upočasni zmožnost zaznavanja, presoje in reakcijski čas voznika. "Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte," še pozivajo na Policiji.
Človek, ki ima v litru izdihanega zraka 0,24 mg alkohola, predmete zazna bolj oddaljene, kot so sicer. Pri posameznikih se pojavi tudi čedalje težja zaznava rdeče luči na semaforju, rdečih zavornih luči in označb, ki označujejo ovire na cesti (t. i. rdeča slepota). Podaljša se reakcijski čas.
0,48 miligrama v litru izdihanega zraka pa pomeni, da je odziv na svetlobo že zelo moten, bistveno je zožen tudi zorni kot oči. Zaznavanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. Možnost udeležbe v prometni nesreči se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat.
Z višanjem stopnje alkohola v krvi se nadzorni centri možganov drug za drugim izklapljajo, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se opazne posledice pri vidu, ravnotežju in reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko tudi usodne posledice, tudi dodajajo na Policiji.
Lansko leto je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola ter prepovedanih drog, umrlo 33 udeležencev cestnega prometa. To je 39 odstotkov vseh umrlih.
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.