Širitev Evropske unije je nepovraten in zgodovinski proces, ki bo Evropo po več desetletjih znova združil in ji prinesel varnost, stabilnost ter blaginjo. Vanj morajo biti ob aktivni vlogi parlamentov vključene vse države Stare celine, tako sedanje članice EU, kandidatke, pa tudi države, ki bodo pogajanja s povezavo začele v prihodnje. To je skupna ugotovitev uvodničarjev na konferenci, ki bo potekala v četrtek in petek.
Predsednik DZ Borut Pahor je v pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad potekom širitve EU ter nad v torek objavljenim poročilom Evropske komisije o napredku Slovenije v pogajanjih s petnajsterico, zlasti v delu, ki govori o vlogi parlamenta. Pahor je še izrazil optimizem v zvezi s sklepom pogajanj in poudaril, da bo DZ tudi vnaprej opravljal naloge, ki bodo Sloveniji omogočile članstvo v EU. Kot je še menil, ima parlament v omenjenem procesu razmeroma lahko delo, predvsem zaradi podpore parlamentarnih strank, ki omogočajo nemoten in hiter sprejem evropske zakonodaje. DZ pa se ob tem po Pahorjevih besedah ukvarja tudi z vprašanji o prihodnji podobi unije. Pahor, ki se bo v petek in soboto v Stockholmu udeležil konference parlamentov držav članic EU in kandidatk, na kateri bodo udeleženci razpravljali o podobni tematiki kot v Ljubljani, je še poudaril, da so kandidatke v procesu širitve povezave partnerke in ne tekmice.
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je dejal, da projekti 21. stoletja ne smejo obiti nobene evropske države. Kot je dodal, v torek sprejeti širitveni paket dokumentov dokazuje, da EU ostaja pri zavezah, ki jih je sprejela na zadnjih srečanjih na vrhu, zlasti v času švedskega predsedovanja, ko je bil določen časovni načrt širitve. Bavčar je omenil nekoliko specifično vlogo slovenskega DZ v primerjavi z ostalimi kandidatkami v pogajalskem procesu, pa tudi njegovo aktivno vlogo v sprejemanju sprememb slovenske ustave, potrebnih za sprejemanje in uveljavljanje evropske zakonodaje v okoliščinah članstva v uniji. Kot je dodal, pa bo imel slovenski parlament tudi vidno vlogo v luči razpisa referenduma o vstopu v EU po sklenitvi pristopnih pogajanj. Ob tem je opozoril še na pomen tudi nekaterih drugih subjektov, med njimi nevladnih organizacij, socialnih partnerjev, ipd. v procesu pogajanj ter pri sprejemanju in uveljavljanju evropskega pravnega reda. Kot pomembno dejstvo je minister poudaril še sodelovanje nacionalnih parlamentov članic EU in kandidatk v konvenciji, ki bo predvidoma spomladi prihodnje leto začela pripravljati izhodišča za prihodnjo medvladno konferenco o prenovi evropskih institucij leta 2004.
Glavni poudarki popoldanske okrogle mize na temo Izzivi in perspektive parlamentov JV Evrope pa so bili, da nacionalni parlamenti držav JV Evrope igrajo vodilno vlogo pri utrjevanju človekovih pravic, demokratičnih državnih ureditev, pravne države in so pomembni za približevanje držav evropskim vrednotam. Slovenski predstavnik, predsednik odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin, je v uvodnem govoru predstavil odnose med Slovenijo in državami nekdanje Jugoslavije, mnenja v zvezi z omenjeno tematiko pa so posredovali predstavniki Srbije, Črne gore, Hrvaške, Romunije in Turčije.