Razpravljali so tudi o različnih modelih uresničevanja regionalne samouprave v Evropi in o tem, kakšen pravni dokument o regionalizmu bo sprejet in uveljavljen.
Bohinc je v svojem prispevku na konferenci opozoril, da Slovenija uvaja pokrajine zaradi uspešnejšega in enakomernejšega razvoja, premagovanja regionalnih razlik in zaradi nujnosti decentralizacije oblasti. Pri tem je dodal, da uvajanje pokrajin ne sme pomeniti novega stroška, ne da bi pri tem dosegli večje razvojne učinke in skupaj s pristojnostmi prenesli z države na pokrajine tudi vire financiranja. Poudaril je tudi, da je Slovenija ena redkih držav članic SE, ki še nima pokrajin.
Na konferenci so udeleženci predstavili modele regionalizacije v posameznih državah, pri čemer se je pokazala velika različnost regionalne urejenosti v Evropi in s tem tudi različnost pogledov na nadaljnji razvoj regionalizma. Največje razlike v pogledih so med Veliko Britanijo na eni ter Francijo, Italijo, Švico in Nemčijo na drugi strani, tretji najpogostejši vidik pa predstavljajo države kandidatke za vstop v EU in države nečlanice EU.
Po Bohinčevih besedah prevladuje prepričanje, da pokrajine niso zgolj oblika medobčinskega povezovanja, ampak je to nova oblika oblasti in lokalne samouprave, za katero mora organizacijske kriterije sprejeti država. Minister se zavzema za to, da bi pokrajine z enkratnim aktom enakomerno ustanovila država, druga možnost pa je prostovoljno povezovanje občin, ki so za to zainteresirane. Če govorimo o pokrajinah, kot jih razume Evropa, bo treba po ministrovem mnenju spremeniti ustavo.
Slovenija se zavzema za sprejem pravnega dokumenta SE o regionalni samoupravi v obliki konvencije, ki je za države bolj zavezujoča kot listina. Slovenija se je že pri pripravi vseh gradiv za ustanovitev regij opirala na ta koncept in na priporočila Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti pri SE o stanju lokalne in regionalne demokracije v Sloveniji. Omenjeni dokument bo namreč spoštoval različnost razmer v državah članicah SE in omogočal široke možnosti izbire na tem področju, vendar mora biti dovolj prožen za uresničevanje regionalizacije v skladu z razmerami v posamezni državi članici SE.
