Slovenija na lestvici konkurenčnosti ostaja v zadnji deseterici

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2013, ki jo je pripravil švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), zdrsnila še za eno mesto, na 52. Šok izpred dveh let, ko je z izgubo 20 mest doživela največji padec med državami na lestvici, še ni pozabljen in nič ne kaže, da si bo naša država v kratkem povrnila izgubljeno pozicijo.

Tokratni zdrs gre pripisati tudi vključitvi Latvije na lestvico. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja je poleg tega kot razloge za slabši rezultat naštel krčenje gospodarstva, nizko učinkovitost vladnih ukrepov in nizko podjetniško učinkovitost.

Raziskava v veliki meri temelji na statističnih podatkih, izvedli pa so tudi anketo med slovenskimi menedžerji. Ti so ocenili, da Slovenijo dela privlačno usposobljena delovna sila, visoka raven izobrazbe in zanesljiva infrastruktura, najmanj pa je Slovenija po njihovem privlačna glede na učinkovitost pravnega reda, usposobljenost vlade ter stabilnost in predvidljivost politike.

Rezultati

V sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija letos med 60 državami zdrsnila za osem mest, na 51. mesto, na področju vladne učinkovitosti je obdržala 53. mesto, ki ga zaseda že od leta 2010, pri poslovni učinkovitosti je izgubila eno mesto in pristala na 58., na področju infrastrukture pa je obdržala lansko 33. mesto.

Na področju gospodarske uspešnosti, kjer je Slovenija v primerjavi z drugimi tremi sklopi letos izgubila največ mest, je svoj položaj najbolj poslabšala v podsklopu mednarodna trgovina, kjer je v primerjavi z letom 2012 zdrsnila za 11 mest, na 37. mesto. "Razlog za ta padec je predvsem v tem, da se je rast izvoza lani ustavila. Izvoz je bil namreč leta 2010 in 2011 gonilo našega gospodarskega okrevanja, lani pa se je to ustavilo," je pojasnila Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

V podsklopu domače gospodarstvo je Slovenija zdrsnila za dve mesti, na 58. mesto, predvsem na račun padca bruto domačega proizvoda, v podsklopu mednarodne investicije pa je izgubila tri mesta in zasedla zadnje 60. mesto. "Tu gre predvsem za tokove tujih neposrednih investicij, ki so se lani znova poslabšali. Prilivi so znašali šestkrat manj kot leta 2011," je dejala Uršičeva.

V sklopu vladna učinkovitost je Slovenija precej pridobila v podsklopu javne finance – napredovala je za devet mest, na 47. mesto. Uršičeva je spomnila, da se je proračunski primanjkljaj lani zmanjšal in je bil najnižji od začetka krize.

Pet mest je Slovenija pridobila tudi v podsklopu družbeni okvir, kjer zaseda 37. mesto, kar je najbolje v sklopu vladne učinkovitosti. Ta rezultat se je izboljšal predvsem zaradi večje enakosti spolov. Lani se je npr. povečal delež žensk v državnem zboru, je povedala Uršičeva.

Sklop poslovne učinkovitosti je z vidika konkurenčnosti v celotnem obdobju spremljanja Slovenije ocenjen najslabše in tudi letos ni bilo drastičnih sprememb, je povedala Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete. Največji padec je Slovenija zabeležila v podsklopu produktivnost in učinkovitost – zdrsnila je za pet mest, na 45. mesto. Produktivnost je do leta 2012 skromno rasla, nato pa se je zmanjšala. "Ocenjuje se, da Slovenija dosega 80 odstotkov produktivnosti EU," je navedla Drnovškova.

Na vrhu ZDA pred Švico in Hongkongom

Na vrh lestvice so se letos pa lanskem drugem mestu zavihtele ZDA, lani prvi Hongkong je letos tretji, druga je Švica. 

Med prvimi 10 državami poleg Švice še tri prihajajo iz Evrope, med njimi le Nemčija iz evroobmočja. Švedska je pridobila eno mesto in je četrta, Norveška se je povzpela z osmega na šesto mesto, Nemčija pa je ostala na devetem. Največji skok so zabeležili Združeni arabski emirati, ki so se povzpeli s 16. na osmo mesto.

Stanovnik razloge za uspeh ZDA vidi predvsem v njihovi tehnološki inovativnosti, močni vlogi ameriških multinacionalk v svetovnem gospodarstvu in konsolidaciji finančnega sistema.

Med kriznimi evropskimi državami se je daleč najbolje odrezala Irska – povzpela se je za tri mesta in je 17. Italija, Španija in Portugalska so izgubile nekaj mest in so na lestvici razporejene ena za drugo od 44. do 46. mesta. Grčija pa je pridobila štiri mesta in je na 54. Poleg Grčije se za Slovenijo med članicami EU uvrščata le še Romunija in Bolgarija.