'Konoplja je danes še nevarnejša kot pred desetletji'

Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje skupaj z Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana, Centrom za klinično toksikologijo in farmakologijo, Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, Združenjem za otroško in mladostniško psihiatrijo in Združenjem medicine dela, prometa in športa odločno nasprotujejo legalizaciji konoplje.

Prepričani so, da poslanci niso seznanjeni z vsemi posledicami, ki bi jih to lahko prineslo, zato so jim napisali pismo.

"Zaradi načina vlaganja zakona javna razprava o njem ni bila omogočena, prav tako v predlogu zakona niso predstavljene zelo pomembne zdravstvene in socialne posledice morebitne legalizacije konoplje v Sloveniji," so zapisali. "V predlogu tudi ni niti omenjena niti upoštevana visoka stopnja ogroženosti slovenskih mladostnikov v zvezi z uporabo konoplje. Slovenski mladostniki (15–16 let) so namreč že zdaj prvi v EU po tveganju za razvoj zasvojenosti s konopljo in med prvimi po uporabi konoplje, njihovo poznavanje tveganj uporabe konoplje pa je med najnižjimi v EU," opozarjajo. 

V pismu navajajo tudi podatke mednarodnih raziskav, ki kažejo, da legalizacija konoplje za omejeno osebno uporabo prinese povečanje njene uporabe v vseh starostnih skupinah prebivalstva. "Zato lahko povečanje uporabe pričakujemo tudi v Sloveniji, kar zagotovo vodi v povečanje števila oseb z zasvojenostjo (še posebej med mladimi), povečanje števila oseb z duševnimi motnjami (psihotične motnje, shizofrenija, depresija idr.), porast zastrupitev (še posebej med otroki in mladostniki), povečanje števila oseb s srčno-žilnimi boleznimi ter drugimi zdravstvenimi težavami in boleznimi, ki so posledice uporabe konoplje, povečanje števila delovnih in prometnih nesreč (predlog zakona dovoljuje vožnjo pod vplivom THC), povečanje števila oseb s slabšim učnim uspehom, nižjo doseženo izobrazbo, z nižjo učinkovitostjo pri delu, več brezposelnih in odvisnih od socialnih prejemkov," naštevajo. 

Predlog zakona kritizirajo tudi, ker po njihovem ne podaja rešitev, s katerimi bi dosegli v predlogu navedene cilje. Eden od njih je zmanjševanje tveganja bolnikov ob nakupih spornih izdelkov na črnem trgu. Po mnenju avtorjev pisma je predlog zakona, kar se tega tiče, povsem nepotreben, saj že obstoječa zakonodaja bolnikom zagotavlja dostop do varnih pripravkov iz konoplje na recept.

Legalizacija konoplje prav tako ne bi zmanjšala črnega trga, celo nasprotno, trdijo. "Podatki iz držav, kjer so konopljo legalizirali, kažejo, da se črni trg po legalizaciji ni zmanjšal, ampak se je prilagodil in celo okrepil – predvsem zaradi nižjih cen in večje dostopnosti za mladoletnike," navajajo v pismu. Tudi do 10-krat nižje globe od sedanjih bodo prej spodbuda kot ovira za črni trg, so prepričani. 

V dopisu, ki so ga priložili, navajajo tudi, da se je v zadnjih desetletjih povprečna vsebnost THC v gojenih rastlinah konoplje povečala za več kot šestkrat, na 18–23 odstotkov. "Koncentrati iz konoplje ter užitni izdelki pa vsebujejo celo do 95–99 % THC. Zato je uporaba konoplje, ki sicer sodi med prepovedane droge, ker vpliva na duševno stanje ljudi (je psihotropna), danes še bistveno bolj nevarna za zdravje, kot je bila pred desetletji."

Zasvojenost: Približno ena od petih oseb, ki uporabljajo konopljo, razvije zasvojenost, tveganje se povečuje z zgodnjim začetkom uporabe, pogostejšo uporabo in večjo vsebnostjo THC. Raziskave kažejo, da odvisnost od konoplje razvije eden od treh mladih, ki konopljo uporabljajo redno (tedensko ali dnevno). Uporaba konoplje, predvsem pri mladih, je povezana tudi z večjim tveganjem za uporabo drugih drog.

Duševne motnje: Uporaba konoplje pomembno poveča tveganje za razvoj psihotične motnje, shizofrenije, depresije in anksioznih motenj, še posebej v povezavi z zgodnjim začetkom uporabe. Uporaba konoplje lahko tudi bistveno poslabša obstoječe duševne motnje in poveča tveganje za samomorilnost.

Zastrupitve: Uporaba konoplje lahko poleg motenj zavesti (od prekomerne zaspanosti do nezavesti), srčno-žilnih učinkov (pospešen srčni utrip in nihanje krvnega tlaka) in vznemirjenosti povzroči tudi tesnobnost, motnje zaznavanja in celo življenjsko ogrožajoča stanja, kot so hudo in ponavljajoče se bruhanje, epileptični napad, motnje srčnega ritma in akutna psihotična reakcija. Število obiskov urgentnih centrov zaradi zastrupitev s konopljo, predvsem nenamernih zastrupitev otrok z užitnimi izdelki, se je v državah po legalizaciji močno povečalo.

Prometne in delovne nesreče: Vožnja pod vplivom THC poveča tveganje za prometno nesrečo za dva- do trikrat, saj poslabša reakcijski čas, nadzor nad vozilom, pozornost in sposobnost sprejemanja odločitev. Uporaba konoplje v rekreativne namene tudi za okrog 50 odstotkov poveča tveganje za pojav delovnih nesreč.

Srčno-žilne bolezni: Uporaba konoplje je povezana s pojavom zapletov v delovanju srca (različnih vrst srčnih aritmij), ki se lahko stopnjujejo do nenadnega srčnega zastoja (srčnega infarkta) in celo smrti. Največja do zdaj opravljena raziskava iz ZDA kaže, da redno kajenje konoplje za 25 odstotkov poveča tveganje za pojav srčnega zastoja in za 40 odstotkov poveča tveganje za pojav možganske kapi.

Bolezni dihal: Kajenje konoplje povečuje tveganje za kronični bronhitis, kronično obstruktivno pljučno bolezen in druge bolezni dihal, npr. okužbe, ter lahko poslabša astmo in alergijske bolezni dihal.

Gastrointestinalne bolezni: Uporaba konoplje lahko povzroči močno slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu ter druge težave, kot so refluks, vnetje trebušne slinavke in razjede želodčne sluznice.

Rakava obolenja: Uporaba konoplje pomembno poveča tveganje za razvoj raka ustne votline, žrela, grla in žlez slinavk, zlasti pri ljudeh, ki konopljo kadijo.

Proti legalizaciji sta se izrekla tudi Agencija za varnost prometa (AVP) in Zavod Vozim, opozorili sta predvsem na povečano tveganje v prometu. Predlog zakona namreč med drugim odpravlja ničelno toleranco do vožnje pod vplivom THC. "Varna udeležba v cestnem prometu je mogoča le brez vpliva alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi," poudarja v. d. direktorice AVP Saša Jevšnik Kafol. 

Strinjajo se tudi na Policiji. "Odstop od sedanje ureditve, ki predvideva ničelno toleranco do teh snovi v cestnem prometu, bi bil po našem mnenju povsem neprimeren. Glede na slabšo varnost cestnega prometa v letošnjem letu menimo, da naša družba še ni zrela za tako drastično legalizacijo THC tudi v prometu," je dejal vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun in opozoril na izkušnje držav, kjer so takšno ureditev že uvedli. Število voznikov pod vplivom THC se je povečalo za 30 odstotkov, za pet odstotkov pa se je povečalo število takih voznikov, ki so bili udeleženi v prometni nesreči. "Zato nas predstavniki tujih policij opozarjajo, naj ne ponavljamo tega in naj se iz njihovih izkušenj kaj naučimo. Ugotavljajo namreč, da so vozniki pod vplivom THC v prometu nevarni," je poudaril.

"V letu 2024 je bilo kar 31 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometu povezanih z vozniki pod vplivom alkohola ali drog," je ob tem opozorila Saša Kuhar, vodja Sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo pri AVP. Tudi ona je opozorila na izkušnje iz tujine, v Kanadi se je po njenih besedah po legalizaciji število poškodb v prometu s potrjeno vpletenostjo konoplje povečalo za kar 475 odstotkov. 

Direktor Zavoda VOZIM David Razboršek pa je k temu dodal, da je v ZDA po raziskavah pri hudo telesno ali smrtno poškodovanih udeležencih v prometu aktivni THC celo prehitel alkohol.

Vsi se strinjajo, da je treba obdržati ničelno toleranco do vožnje pod vplivom THC. Tudi zato, ker je – tako dr. Andrea Margan s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana – za razliko od alkohola za THC nemogoče določiti relativno varno mejo. Učinki na posameznika so namreč zelo individualni in odvisni od številnih dejavnikov. 

V poslanski skupini SDS pozivajo poslance Svobode in Levice k takojšnjemu umiku predloga zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Zapisali so, da še nikoli niso prejeli toliko negativnih stališč, opozoril in pozivov kot glede tega zakona, ki ogroža javno zdravje, duševno zdravje, varnost v prometu in varnost v delovnih procesih.

Spomnili so, da stroka in politika opozarjata, da predlog zakona prinaša izjemno resno tveganje za posameznike in celotno družbo, ki bo, še zlasti pri mladih, privedlo do trajnih in nepopravljivih posledic. "Ne igrajte se javnim zdravjem, ne ogrožajte duševnega zdravja mladih in iz parlamentarne procedure nemudoma umaknite predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo," so zapisali v sporočilu za javnost.