Je odraz tega nezadovoljstva tudi zahteva po odstopu ministra Kebra?
Prav gotovo. Moram povedati, da je v času ministrovanja Kebra bil v zdravstveni sistem med zaposlene vnešen hud nemir, povzročenih je bilo veliko sporov, njegovo nerazumevanje za naše stavkovne zahteve, ki se v veliki meri tičejo izboljšanj zdravstvenega sistema, je seveda povzročilo današnjo zahtevo po njegovem odstopu.
Je to stavkovna zahteva?
To je stavkovna zahteva, ki jo je izredna skupščina danes sprejela praktično enoglasno. V bistvu je to tudi razširitev stavkovnih zahtev.
Boste pri njej vztrajali za prekinitev stavke ali ne?
Ne, to pa ne. Seveda se nam zdi to bolj zahteva po neki oceni o primernosti, da minister še naprej zaseda ta položaj. Če bo sporazum podpisan, pa bo stavka seveda prekinjena.
Jutri boste vladi predložili nov predlog sporazuma. Katere so glavne novosti?
Glavne novosti v njem so položaj v zakonu o plačah, ki prihaja, torej ohranitev poklicne kolektivne pogodbe. Kot druga stavkovna zahteva, sanacija izgub. Zlasti bi izpostavili tukaj Izolsko bolnišnico in še kakšen zdravstveni zavod, potem zaposlitve zdravnikov, kjer bomo zelo natančni, spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe. Tu se bomo zlasti dotaknili problema delovnega časa, definicije plače, problema dežurstva in stalne pripravljenosti.
Vztrajate pri aneksu, ki bi vam prinesel povišanje plač?
Moram reči, da v bistvu to sploh ni bila stavkovna zahteva. Da nam je nerazumljivo, zakaj se je vlada toliko ukvarjala s tem problemom. Prepričan sem, da zdravnikov sindikat niti ne bi mogel pripraviti do stavke samo zaradi povišanja plač. Ne bomo vztrajali pri tem. Upoštevamo mnenje in seveda tudi željo predsednika vlade, ki jo je izrazil, da bi zahtevo po tem povišanju prenesli v zakon, ki prihaja.
Napovedali ste zaostritev stavkovnih zahtev prihodnjo sredo, če vladni pogajalci predlaganega sporazuma ne bodo sprejeli. Kako?
Moram reči, da je to na strani vlade, če podpiše sporazum, in to lahko naredi jutri. Nadaljnje vztrajanje pri taki obliki stavke bi lahko resno ogrozilo zdravje posameznih pacientov, kajti odpovedujejo se že nekatere ne samo programirane ampak tudi nujne operacije. S to zaostritvijo stavke bi dosegli dvoje: v bistvu bi bilo – čeprav se sliši paradoksalno – na razpolago za nujne posege več zdravnikov. Breme in odgovornost pa bi se porazdelila na več kolegov, torej ne samo na tiste, ki so zdaj najbolj izpostavljeni. Stavkali pa bi v skladu z zakonom o zdravniški službi.
Kako na zdravnike vpliva slaba podpora oziroma prej nepodpora javnosti stavki?
Razumem da seveda bolniki težko razumejo, da zdravniki lahko stavkajo za izboljšavo zdravstvenega sistema, da je to pravzaprav nenavadna stavka. In to zdravnikov prav gotovo ne razveseljuje. Pričakujemo, da bodo spoznali, kaj so naše prave zahteve in plačali smo tri oglase v glavnih slovenskih dnevnikih, kjer bomo povedali, kaj pravzaprav želimo od zdravstvenih oblasti.
