Konrad Kuštrin je na medicinsko fakulteto odšel z željo, da bo nekoč splošni zdravnik. Možnost zaposlitve se mu je ponudila v Bovcu, a pogoji dela še zdaleč niso bili dobri. "Ogromno časa sem porabil, da sem takratne odgovorne prepričal, da so mi v ambulanto namestili kisikovo bombo, dodatno zdravniško torbo sem kar sunil iz skladišča. Časi so bili zagotovo drugačni," se začetkov svoje kariere spominja Kuštrin.
Morda je bil to eden od razlogov, da se je kasneje odločil za delo v bolnišnici. Dišale so mu dinamične stroke - kirurgija, porodništvo, anesteziologija, torej tista področja, kjer se veliko dogaja. Danes je predstojnik anesteziološke službe v Šempetrski bolnišnici.
"Je zelo pravičen šef in zelo svetla oseba. Tudi kadar smo slabe volje, nas nekako dvigne, ne pusti, da smo slabe volje. Tudi kot strokovnjak je zelo v redu. Pred desetimi leti se je aktivno udeleževal sestankov takratnega odbora sindikata Fides in veljal za aktivnejšega člana, ali pa vsaj dovolj glasnega. Prevladalo je mnenje, da bi bil primeren za mesto predsednika sindikata," meni njegova sodelavka, anesteziologinja Karolina Lipovec Srebotnak.
"Ni mi žal da sem kandidiral za predsednika sindikata, ker se sindikat lahko pohvali z velikimi uspehi. Seveda se sindikat ne bori samo za plače, bori se tudi za pogoje dela za več zdravnikov, na splošno za boljše zdravstvo," pravi Kuštrin.
Predvsem v zadnjem letu mu je sindikalno delo prineslo cel kup obveznosti, pa tudi precej medijske pozornosti. Čeprav mu nekateri očitajo koleričnost in naglo jezo, ga sodelavci poznajo kot omikano in razgledano osebo, ki pove kar misli. "Kdor pozna dr. Kuštrina ve, da je človek širokega obzorja, izredno motiviran in delaven. Bolnišnici je lahko v ponos, da imamo tudi takega človeka med nami," meni pomočnik strokovnega direktorja bolnišnice Martin Šinigoj.
Kuštrina poznamo po odločnih besedah z zdravniških pogajanj med sindikatom in vlado. Rezultatov v vsem tem času pogajalski strani nista dosegli. Sam je še vedno prepričan, da bi se zadeve lahko uredile z argumenti, brez sindikalnih bojev: "še zdaj smo prepričani, da je teža naših argumentov tako močna, da bi bilo lahko stvari postaviti na pravo mesto brez vseh teh spektaklov. Očitno naša družba še ni sposobna sprejeti zdravniškega poklica takega kot je. Potem pač prihaja do vseh teh stvari."
V zadnjem času javnost govori le še o zdravnikih, zdravniških napakah, njihovi nestrokovnosti, premalo pa o uspehih, meni Kuštrin: "zdi se mi, da se s pretiravanjem včasih predvsem zbuja nezaupanje v zdravniški poklic. S tem se seveda ruši osnovni temelj odnosa med zdravnikom in bolnikom - zaupanje, ki ga je potem težko popraviti."
Prepričan je, da so sedanji časi prelomni časi za zdravnike. Kljub sindikalni dejavnosti se zato z veseljem, bolj kot kadarkoli prej, vrača k svojemu poklicu - pa ne zaradi zdravniške plače, ampak predvsem zaradi bolnikov.
