Kontrola sodnikov bo možna že med postopki

Ob prenovi zakona o sodiščih bodo na ministrstvu za pravosodje spremenili tudi določbo glede kontrole dela sodnika. Po novem bo ministrstvo lahko pregledalo delo sodnika v posamezni zadevi, "ne glede na to, ali je postopek v teku ali pa je že pravnomočno končan“. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bo pregled lahko usmerjen zlasti na procesno aktivnost sodišča vključno z roki in časovnimi standardi, ki jih mora sodišče upoštevati pri vodenju postopka. Pregled se sicer ne bo smel izvajati glede vprašanja, ali je odločba pravno pravilna, saj se to vprašanje presoja le v okviru obravnavanja pritožbe stranke in drugih pravnih sredstev, ki jih imajo stranke na razpolago.

Pregled bo lahko opravil predsednik vrhovnega sodišča ali predsednik višjega sodišča na lastno pobudo, ali pa tudi na pobudo ministrstva za pravosodje.

Odbor za notranjo politiko v zadevi Satex želi še pojasnila tožilstva in sodišča

O zadevi Satex pa je na današnji seji razpravljal tudi odbor državnega zbora za notranjo politiko. Poslanci so se na seji seznanili s podatki, ki jih je o primeru poslala policija, ki so jih zahtevali že na decembrski seji. Predsednik odbora Vinko Gorenak je dejal, da so v poročilu tudi osebni podatki, zato o njem na odprti seji ne morejo razpravljati. Poleg tega policija v poročilu ni dala vseh odgovorov, zato je članom odbora predlagal, naj za dodatna pojasnila zaprosijo še tožilstvo in sodišče.

Poslanec SDS Miro Petek pa je dejal, da je poročilo policije zaskrbljujoče, šokantno in škandalozno. Pri tem je omenil prometno nesrečo, v kateri je dan pred pričanjem na sodišču v zadevi Satex v sumljivih okoliščinah umrla tedanja direktorica podružnice NKBM. Iz poročila policije namreč izhaja, da dokumentacije o nesreči ne hranijo več.
Zato so člani odbora sklenili, da dodatna pojasnila o omenjeni prometni nesreči zahtevajo še od tožilstva in policije, nato pa bodo nadaljevali sejo.

Afera Satex

Akterji v aferi Satex naj bi si nekdanji uslužbenec NKBM, nekdanji notar in dva podjetnika od leta 1995 do leta 1996 preko različnih posojil pridobili za okoli 11 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi.

Tožilstvo je prvo obtožnico vložilo leta 2002, leta 2006 pa je sodišče akterje spoznalo za krive in jih obsodilo na kazen štiri leta in osem mesecev zapora. Njihovi zastopniki so zoper sodbo vložili zahtevo za sodno varstvo, s katero so tudi uspeli, saj je senat vrhovnega sodišča leta 2008 sodbo razveljavil in vrnil v ponovno sojenje. Novembra lani pa je celotna zadeva absolutno zastarala.

Na mariborskem sodišču so po zastaranju dejali, da so v novem sojenju zadevo obravnavali tekoče in razpisali številne obravnave. Pogosto pa se je zgodilo, da so te morali preklicati zaradi različnih zdravstvenih opravičil obtožencev. Je pa sodišče že po vložitvi prve obtožnice leta 2002 za razpis prve obravnave potrebovalo več kot dve leti.

Vrhovno sodišče je sicer odredilo pregled dela mariborskega sodišča, vendar bo ta lahko opravljen šele po pravnomočni odločbi sodišča.