"Naše delo še nikoli ni bilo tako stresno, rekreacijski dopust potrebujemo," je napoved stavke pospremil sindikalist Robert Štauber za portal Preiskovalno, ki je prvi poročal o stavki. Rekreacijski dopust je kontrolorjem omogočal 15 dni plačanega dopusta, od tega sedem dni v različnih resortih na račun delodajalca. Paket tega dopusta je vključeval savne, termalne bazene in fitnes, različne masaže, zdravniški pregled in meritve vitalnih funkcij, poln hotelski penzion, pozimi pa še šestdnevno smučarsko vozovnico.
Vsak takšen paket je Kontrolo zračnega prometa Slovenije stal približno 800 evrov na zaposlenega na teden. Skupni letni strošek je nanesel okoli 1,5 milijona evrov, piše portal.
Takoj po prejemu sklepa o najavi stavke je vodstvo KZPS pričelo z aktivnostmi za začetek pogajanj in si prizadeva, da se s konstruktivnim, korektnim in spoštljivim socialnim dialogom čim prej prične, so zapisali v odgovoru na naša vprašanja. Vodstvo je sicer ukinitev rekreacijskega dopusta zanikalo. Kot je navedlo, so predlagali uvedbo avstrijskega modela, na katerega pa da zaposleni niso pristali.
Po tem sistemu bi kontrolor po treh letih dela pridobil pravico do sedemdnevnega programiranega dopusta, denimo v termah, po petih letih pa bi mu postopoma dodali še neprogramirani dopust. Po 15 letih zaposlitve bi prišel do enakih pravic, kot jih ima danes, torej do sedemdnevnega programiranega dopusta v termah in osmih dodatnih dni prostega časa.
Direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije Rok Marolt je pojasnil, da kontrolorji v povprečju prihajajo na delo 15-krat na mesec in delajo po osem ur. Na vsaki dve delovni uri imajo eno uro počitka. Zaposleni so upravičeni do beneficiranega delovnega staža, njihova plača pa v povprečju znaša več kot 10.000 evrov bruto.
Delovne obveznosti kontrolorjev zračnega prometa so sicer podvržene mednarodnim standardom. Dela jim ne nalagajo ne uprava, ne vodstvo in ne država. Njihova delovna obveznost je predpisana in znižana na 154 ur mesečno, piše Preiskovalno. Poroča še, da je letalski promet porasel, a je obenem močno napredovala tudi tehnika.
V skladu s kolektivno pogodbo za kontrolorje sindikat uresničuje pravico do stavke, ob pogoju, da zagotovi varnost zračnega promet v skladu s stavkovnimi pravili, o katerih se dogovori z delodajalcem ter letalskimi predpisi in drugimi predpisi o stavki.
"Vodstvo si bo prizadevalo s Samostojnim sindikatom kontrolorjev letenja Slovenije voditi konstruktiven, korekten in spoštljiv socialni dialog ter čim prej doseči sporazum ter preprečiti napovedano stavko," so zapisali.
Paralizirana polovica prometa?
Kot so nam pojasnili na kontroli zračnega prometa, so stavke napovedane v Območni kontroli zračnega prometa Ljubljana (OKZP), Letališki kontroli zračnega prometa Ljubljana (LKZP Ljubljana), Letališki kontroli zračnega prometa Maribor (LKZP Maribor) in Letališki kontroli zračnega prometa Portorož (LKZP Portorož). Trajale bodo od 6. 10. 2025, med 7. in 21. uro, in 7. 10. 2025 med 7. in 21. uro.
Pri tem bo omogočena le polovica letov v traniztu oziroma preletu prek Slovenije in polovica zmogljivosti za vse prihode in odhode s slovenskih letališč.
V času stavke bo zagotovljeno odvijanje letov zrakoplovov v sili, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja, letov, ki se izvajajo v humanitarne ali zdravstvene namene (npr. nujna medicinska pomoč, ambulantni leti ...), letov državnih zrakoplovov, ki se uporabljajo v vojaške, policijske in carinske namene in zrakoplovov drugih državnih organov.
Posledice stavke bodo določene restrikcije zračnega prometa, posledično pa tudi zamude v letalskem prometu, so še zapisali v odgovoru Kontrole zračnega prometa Slovenije.
"KZPS se opravičuje za nevšečnosti in opozarja, da se bodo storitve izvajale v omejenem obsegu in v skladu z mednarodnimi zavezami," so še dodali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.