Slovenija

Kontroverzen predlog EU: Nevarni pesticidi znova na naših krožnikih?

Ljubljana , 22. 11. 2026 17.14 pred dvema dnevoma 7 min branja 13

Pesticidi

Evropska unija obravnava sporni uredbi, ki bi podaljšali življenjsko dobo nevarnih pesticidov in zmanjšali nadzor nad ostanki v hrani, hkrati pa bi črtali obvezno podporo za ekološke kmete. Spremembe so naletele na val nezadovoljstva po vsej Evropi, napovedujejo se tudi protesti. Bodo evropski krožniki odslej polni pesticidov?

"EU bi ekološkim kmetom vzela podporo, pesticidom podaljšala življenje, potrošnikom pa zmanjšala zaščito," svarijo organizacije ekoloških kmetov, potrošnikov in varstva okolja. Opozarjajo na dve odločitvi na ravni EU, ki vodita v napačno smer.

Škropljenje s pesticidi
Škropljenje s pesticidi
FOTO: Shutterstock

Evropski parlament obravnava t. i. pesticidni omnibus (Omnibus X), ki bi številnim nevarnim pesticidom podelil neomejeno odobritev, opozarjajo. Ekološko kmetijstvo, kot pravijo, je eden najboljših odgovorov na suše, uvozno odvisnost in podnebne spremembe, zato slovenske evropske poslance pozivajo, naj ohranijo obvezno podporo ekološkim kmetom in zavrnejo deregulacijo pesticidov.

Nasprotniki predlaganih sprememb so napovedali tudi veliko zborovanje pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu 24. novembra ob 14. uri. Pričakujejo, da se bo shoda udeležilo več kot 300 nevladnih organizacij iz 25 evropskih držav, vključno z okoljskimi združenji, čebelarskimi organizacijami, skupinami, ki združujejo ljudi, ki jih pesticidi prizadenejo, ter zdravniki in znanstveniki.

Predlog je naletel na ostro nasprotovanje številnih organizacij civilne družbe, ki opozarjajo na možne posledice za zdravje ljudi in okolje. Več kot 2000 znanstvenikov je podpisalo pismo, v katerem pozivajo k ustavitvi predloga, dokler se ne opravi neodvisna ocena njegovih vplivov.

Na evropskega varuha človekovih pravic se je obrnila tudi potrošniška organizacija Foodwatch, ki je Evropsko komisijo obtožila nepravilnosti pri njenem delovanju, nevladne organizacije pa so že organizirale vrsto protestov.

Pesticidi na krožniku?

EU pripravlja enega največjih posegov v zaščito pred pesticidi doslej, svarijo v Umanoteri. Evropska komisija je decembra 2025 predlagala t. i. omnibus o varnosti hrane in krme (Omnibus X), ki ga zaradi vsebine imenujejo kar pesticidni omnibus. Predlog bi veljavnost odobritev pesticidov, ki jih danes redno presojamo vsakih 10 do 15 let, močno podaljšal, v številnih primerih pa jo naredil neomejeno, med drugim za glifosat; prepovedanim snovem omogočil, da ostanejo na trgu še do tri leta; razširil izjeme za uporabo najnevarnejših snovi, kot so hormonski motilci in snovi, ki škodijo razvoju ploda; omejil možnost držav članic, da na podlagi novih znanstvenih spoznanj omejijo uporabo določenih pesticidov; poenostavil vzorčenje in spremljanje ostankov pesticidov v hrani ter ukrepanje ob prekoračitvah mejnih vrednosti, s čimer bi se zmanjšal obseg rednega nadzora nad hrano, ki jo kupujemo, svarijo v okoljskih organizacijah.

Kot pojasnjuje Saša Kralj iz Umanotere, komisija predlog utemeljuje s poenostavitvijo, predvidljivostjo za kmete in podjetja ter z zamudami pri znanstvenih ocenah. Vendar bi z njim odpravili redno znanstveno presojo pesticidov, ki je danes ena ključnih varovalk za zdravje ljudi. Redna presoja vsakih 10 do 15 let je osrednji trenutek, ko morajo proizvajalci samodejno dokazati varnost svojih snovi glede na najnovejše znanje. Prav zaradi rednih presoj so z naših polj izginile snovi, kot sta mankozeb in tiakloprid, izpostavlja. Če bi bila odobritev neomejena, bi se ponovna presoja izvedla le, če bi se za to odločila Komisija. Breme dokazovanja bi tako prešlo z industrije na javne institucije.

Obenem je zaskrbljujoče, da za tako velik poseg v zaščito zdravja in okolja ni bila pripravljena presoja vplivov, dodaja. Več kot 500 znanstvenikov je pozvalo k ustavitvi postopka, neodvisni strokovnjaki Združenih narodov za človekove pravice pa opozarjajo, da predlog ogroža pravico do zdravja, ustrezne hrane in zdravega okolja. Ceno bi najprej plačali kmetje, delavci na kmetijah in prebivalci podeželja, ki so pesticidom najbolj izpostavljeni. Plačali pa bi jo tudi vsi ostali prek hrane in pitne vode. V Sloveniji več kot 90 % prebivalcev pije vodo iz podzemne vode, ki je ponekod še vedno prekomerno obremenjena s pesticidi, so spomnili.

Pesticidi v sadju in zelenjavi
Pesticidi v sadju in zelenjavi
FOTO: Shutterstock

Pri pesticidnem omnibusu ne gre toliko za to, da bi se na krožnike vračali že prepovedani pesticidi, temveč za to, da bi tisti, ki so danes na trgu, tam lahko ostali za nedoločen čas, brez rednega preverjanja njihove varnosti, pojasnjuje sogovornik.

"Po analizah evropske mreže PAN Europe bi po predlogu Komisije neomejeno odobritev samodejno dobilo približno 50 sintetičnih pesticidov. Med njimi so herbicid glifosat, insekticid acetamiprid, fungicida folpet in kaptan ter nekateri pesticidi iz skupine PFAS, t. i. večnih kemikalij, ki se v okolju lahko razgrajujejo desetletja ali stoletja. Osnutek, o katerem razpravlja Evropski parlament, gre še dlje in bi neomejeno odobritev podelil še okoli 200 snovem, ki trenutno čakajo na presojo: Ostanki teh snovi bi tako lahko ostajali v naši hrani tudi takrat, ko bi nove raziskave pokazale, da niso tako varne, kot se je zdelo ob njihovi odobritvi. Predlog bi podaljšal življenje tudi snovem, ki jih EU prepove. Te bi lahko na trgu ostale še do tri leta. To so tri dodatne rastne sezone, v katerih bi bili ljudje in okolje izpostavljeni snovi, za katero že vemo, da ni varna," svari.

Jasmina Bevc Bahar, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, ob tem poziva: "Potrošniki moramo imeti zagotovilo, da je hrana na policah varna. Pesticidni omnibus ne bi le podaljšal odobritev, ampak bi zmanjšal tudi redno preverjanje ostankov pesticidov v hrani. Mejne vrednosti sicer ostajajo, a manj ko jih preverjamo, manj je zagotovila, da se jih vsi držijo. Hkrati potrošnike spodbujamo, naj izbirajo lokalno, sezonsko in ekološko. A za to so potrebne tudi spodbude. Brez stabilne podpore slovenskim ekološkim kmetom bo ekološka hrana na naših policah, krožnikih vse pogosteje prihajala iz tujine."

Elena Lunder iz Focusa pa meni: "Pesticidni omnibus je pisan na kožo agroindustrijskim lobijem. Ohranja model kmetijstva, ki je dosegel svoje meje in katerega uničujočih posledic za zdravje ljudi in okolje ne moremo več spregledati. Predlog se predstavlja kot pomoč kmetom, v resnici pa jih bo še bolj potisnil v odvisnost od pesticidov, v korist nekaj podjetij, ki jih proizvajajo. Ceno teh političnih odločitev pa z zdravjem plačujejo prav kmetje, delavci na kmetijah in prebivalci podeželja, ki so pesticidom najbolj izpostavljeni."

Korak nazaj tudi za ekološko kmetijstvo?

Države članice so se 26. oktobra dogovorile tudi, da podpora ekološkemu kmetijstvu v skupni kmetijski politiki (SKP) po letu 2027 ne bi bila več obvezna. Na ravni EU se tako pripravlja korak nazaj, ki ga je podprla tudi Slovenija, tudi na področju ekološkega kmetijstva, so opozorile okoljske organizacije. Evropska komisija je v predlogu SKP za obdobje 2028–2034 določila, da morajo vse države članice ekološkim kmetom zagotoviti plačila za preusmeritev in ohranjanje ekološkega kmetovanja. Ministri za kmetijstvo so to obveznost 26. oktobra v soglasno sprejetem pogajalskem stališču Sveta črtali: podpora bi postala neobvezna, ekološko kmetijstvo pa ne bi bilo več samostojno prednostno področje, opozarjajo.

Letošnja suša je pokazala, kako ranljiva je pridelava hrane. Izkušnje iz Slovenije in Evrope kažejo, da so se kmetije z dlje časa vzpostavljenimi ekološkimi sistemi bolje spopadale s pomanjkanjem vode. Ekološka pridelava ohranja zdrava tla z več organske snovi, ki zadržijo več vode in lažje prestanejo vremenske ekstreme. Poleg tega je ekološko kmetovanje manj izpostavljeno cenovnim šokom, naštevajo.

Ekološko kmetijstvo.
Ekološko kmetijstvo.
FOTO: Shutterstock

Aleš Hvalc, predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, izpostavlja: "Ekološki kmetje ne uporabljamo sintetičnih gnojil in pesticidov, zato smo manj odvisni od dragih in uvoženih surovin. To je danes ključnega pomena: EU uvozi 30 % dušikovih in 70 % fosfatnih gnojil, njihova proizvodnja je odvisna od zemeljskega plina, gnojila pa pomenijo do 16 % vseh stroškov kmetov. Ko je zaprtje Hormuške ožine letos spomladi dušikova gnojila podražilo za 71 % glede na povprečje leta 2024, je morala EU sprejeti akcijski načrt za gnojila z izrednimi ukrepi za pomoč kmetom."

Ekološko kmetijstvo je nepogrešljivo tudi z vidika biodiverzitete, javnega zdravja in doseganja podnebnih ciljev. Na ekoloških kmetijah živi v povprečju okoli 30 % več rastlinskih in živalskih vrst, hrana vsebuje manj ostankov pesticidov, manj je obremenjena podzemna voda, iz katere pitno vodo pridobiva več kot 90 % prebivalcev Slovenije, z neuporabo sintetičnih gnojil pa ekološki kmetje med drugim povzročajo manj izpustov toplogrednih plinov, naštevajo.

Saša Kralj iz Umanotere izpostavja: "Ekološko se v EU obdeluje 11 % kmetijskih površin, cilj za leto 2030 pa je 25 %. Kako naj bi ta cilj dosegli, če kmetom hkrati jemljemo podporo? Kmet, ki se odloča za večletni in zahteven prehod, potrebuje dolgoročno zavezo in stabilne pogoje. Tudi ljudje razumejo pomen ekološkega kmetovanja – povpraševanje po ekološki hrani, katere trg je v EU vreden skoraj 50 milijard evrov, že zdaj raste hitreje kot pridelava."

Odločitev je zdaj v rokah Evropskega parlamenta. Poročilo, o katerem bo predvidoma 1. decembra glasoval Odbor za kmetijstvo, obveznost financiranja ekološkega kmetijstva ohranja. Ključno je, da ga poslanci podprejo in ubranijo tudi v pogajanjih s Svetom, pozivajo spodaj naštete organizacije.

Organizacije, ki svarijo pred napovedanimi odločitvami:

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj;

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije

Zveza biodinamikov Slovenije

Združenje za celostno regenerativno kmetijstvo Slovenije

Društvo za permakulturo Slovenije

Zveza potrošnikov Slovenije

Zveza za živali

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Inštitut za ekološko kmetijstvo FKBV

Delovna skupina za ekološko kmetijstvo in samooskrbo mreže Plan B za Slovenijo

Združenje Demeter Slovenija

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.
  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI13

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

dobrabejba35
22. 11. 2026 17.38
A bodo na račun tega nižje cene al večji dobički?
enapi
22. 11. 2026 17.37
Desni naj se umaknejo. Preveč škode so že naredili.
Na pol ovca
22. 11. 2026 17.37
Ukrajina je razlog tam koristijo vse in sedaj delajo obvod da se to lahko spravi na tržišče, poleg tega sankcije onemogočajo dobavo gnojila kar je dodatna huda težava namreč Rusija je poleg zalivskih držav največji prozvajalec umetnih gnojil mi so se odrezali od 2/3 proizvodnje
Tomaž Hacin
22. 11. 2026 17.30
Hrano bomo pridelovali doma v rastljinakih.
medwd
22. 11. 2026 17.30
Dober tek!
če ne bo poštene revolucije in obračuna bo v prihodnje res instant življenje, kot sedaj delovna sila na kitajskem. Ni za nikamor, če ni čistega zraka, vode in dobre zdrave domače hrane.
jast123
22. 11. 2026 17.29
podkupljeni poslanci samo lobirajo za denar
Gram
22. 11. 2026 17.25
Včasih sem mislil, da je depopulacija teorija zarote, spreminjam mnenje.
Samo navijač
22. 11. 2026 17.24
Samooskrba . Kar je možno si pridelajte. Trgovina samo se sladkor in sol.
_endrug
22. 11. 2026 17.24
Gredo na roke kmetom? Kdo je sploh dal takšen predlog?
ŽigaLausegger
22. 11. 2026 17.23
Samo kapital, kapital, kapital. Dol s to Ursulo nesposobno. Tolk časa bodo drkali da si bomo ljudje postavili vsak svoj vrt in odjebali vso prehransko industrijo.
Gram
22. 11. 2026 17.25
Ursula je zelo sposobna zlobna oseba.
eu je wannabe usa, vsi debeli, bolani in na zdravilih, da ne omenjam drog , psihiatrov itd...
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083