Kontroverzni trgovinski sporazum: stabilnost ali grožnja domačim kmetom in zdravju?

Vlada je potrdila stališče Slovenije k predlogu sklepa Sveta o podpisu Partnerskega sporazuma med Evropsko unijo na eni strani ter Skupnim južnoameriškim trgom (špansko Mercado Común del Sur - Mercosur), Argentinsko republiko, Federativno republiko Brazilijo, Republiko Paragvaj in Vzhodno republiko Urugvaj in Začasnega sporazuma o trgovini med temi partnericami. Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo turizem in šport Dejan Židan je ob tem povedal: "Kar malo srečno naključje je, da je Evropi uspelo pogajanja za sklenitev sporazuma o sodelovanju in trgovini z državami Mercosur zaključiti ravno zdaj, ko so taki sporazumi najbolj dragoceni. Kajti zagotavljajo stabilnost v vedno bolj nestabilnem svetu in odpirajo nova vrata, ko se stara zapirajo."

A vsi niso tako optimistični. Podpora slovenske vlade je bila sprejeta kljub opozorilom mladih, kmetov, potrošnikov, zagovornikov človekovih pravic in okoljevarstvenikov, ki se že več mesecev vrstijo na obeh straneh oceana, opozarjajo v okoljevarstveni organizaciji Focus. Kot izpostavljajo, je tudi evropska varuhinja za človekove pravice opozorila na netransparentnost pogajanj, ki jih je vodila Evropska komisija, vse argumente proti pa odločevalci redno zavračajo v imenu gospodarske varnosti in konkurenčnosti. V procesu odločanja o stališču Slovenije je zdaj na vrsti državni zbor, ki ima priložnost, da postavi v ospredje ljudi in naravo ter sporazum zavrne, pozivajo okoljevarstveniki. 

Okoljska organizacija Focus, Zveza slovenske podeželske mladine, Mladinski svet Slovenije in Greenpeace Slovenija so v preteklih mesecih že večkrat pozvali pristojne, da naj Slovenija zavrne trgovinski sporazum EU-Mercosur – predvsem zaradi pričakovanega negativnega vpliva na kmete v Sloveniji, kakovost in varnost hrane na trgovinskih policah, človekove pravice in okolje, izsekavanja deževnega gozda in izpustov toplogrednih plinov, ki jih bo po oceni številnih študij povzročil ta trgovinski sporazum. Zapisali so tudi odprto pismo, v katerem poslance pred glasovanjem opozarjajo na škodljive posledice takšnega sporazuma.

Slovenska vlada je sicer zatrdila, da ima sporazum številna varovala in zavrača očitke. Kot so zapisali ob sprejemu sporazuma, uvaja dodaten trden začasen dvostranski zaščitni mehanizem, ki EU in državam Mercosur omogoča uvedbo ukrepov v primeru nepričakovanega in znatnega povečanja uvoza v obliki začasne ukinitve trgovinskih preferencialov, za preprečitev resne škode domači industriji. Ti zaščitni ukrepi se bodo lahko uporabili tudi za kmetijske proizvode v okviru režima količinsko omejenih tarifnih kvot. Komisija bo tudi izvaja sistematičen monitoring stanja na trgu v zvezi z uvozom občutljivih kmetijskih proizvodov, kar bo omogočilo zgodnje prepoznavanje morebitnih tveganj in hitro ukrepanje, zagotavljajo.

"Najvišji standardi za varnost hrane ter zdravje živali in rastlin, ki veljajo v EU, se še naprej uporabljajo za vse proizvode, ne glede na to, ali so proizvedeni doma ali uvoženi v EU. Komisija se je neodvisno zavezala, da bo povečala število revizij in pregledov v tretjih državah ter okrepila nadzor na terenu. Kot je navedeno v sporočilu Komisije 'Vizija za kmetijstvo in prehrano', si bo EU prizadevala za pravičnejše konkurenčne pogoje za kmetijstvo. S tem si bo EU v skladu z mednarodnimi pravili prizadevala za večjo uskladitev proizvodnih standardov, ki se uporabljajo za uvožene proizvode, vključno s pesticidi," pojasnjujejo.

Kot dodajajo, določbe sporazuma urejajo tudi uporabo previdnostnega načela, ki se uporablja v EU. Sporazum določa tudi okrepljeno sodelovanje z organi partnerskih držav in hitrejši pretok informacij o morebitnih tveganjih prek neposrednejšega in učinkovitejšega informacijskega sistema in sistema obveščanja: "Trajnostne določbe, vključno s Pariškim sporazumom, so ključni del sporazuma. Odstop od Pariškega sporazuma ali njegova kršitev je lahko razlog za začasno odpoved sporazuma. Sporazum vključuje celovito poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, katerega cilj je zagotoviti, da trgovina podpira varstvo okolja in socialni razvoj."

A okoljevarstvenih organizacij ti argumenti niso prepričali. V odprtem pismu prej omenjene organizacije svarijo, "da argumenti, ki jih delijo, po navedbah kmetov ne nudijo zadostne zaščite konkurenčnosti evropskih in slovenskih kmetov, medtem ko mehanizmi za zaščito ljudi in narave po preteklih izkušnjah v praksi nimajo zob. Funkcija navedenih zaščit na papirju je tako bolj upravičiti podpis sporazuma, ki zagotavlja le ekonomske interese enega dela evropske industrije." 

Rebeka Mlakar, strokovna sodelavka v Mladinskem svetu Slovenije, poudarja: "Gospodarski interesi ne smejo prevladati nad pravico do zdravega okolja in dostojnega življenja. Pri Mladinskem svetu Slovenije prepoznavamo, da tovrstni prostotrgovinski sporazumi, ki ogrožajo lokalno pridelavo hrane in pospešujejo podnebne spremembe, ogrožajo tudi prehransko varnost in pravice mladih danes in v prihodnosti."

Elena Lunder, strokovna sodelavka v okoljski organizaciji Focus, opozarja: "Ko pride do varovanja okolja in človekovih pravic ne moremo v imenu ekonomskih interesov v nedogled nabirati dolga, ki naj bi ga reševale prihodnje generacije. Trgovinski sporazum EU-Mercosur bo prispeval k večji proizvodnji izdelkov, ki so povezani s krčenjem primarnih gozdov, onesnaževanjem voda in prsti v državah Mercosur, ter otežil kmetovanje v Sloveniji. Predvidene varovalke so v primerjavi s tveganji, ki jih sporazum prinaša, le črka na papirju. Ekonomski dobiček v nobeni obliki ne more popraviti škode naravi ali povrniti izumirajočo tradicijo kmetovanja v Sloveniji."

Andreja Grobiša, generalna sekretarka Zveze slovenske podeželske mladine, dodaja: "Slovenski trg žal ni zasnovan tako, da bi domačo hrano ohranili doma; nagrajuje se namreč ceno, ne porekla. Sporazum Mercosur to logiko še bolj krepi – v ospredje postavlja najnižjo ceno, ne pa kakovosti, trajnosti ali pravičnosti. Potrošnik bo izbiral med cenejšim uvozom in domačim pridelkom, in trg se bo nagibal k prvemu, dokler bomo dopuščali, da bližina nima vrednosti."

Vlada zagotavlja, da je Evropska komisija v odziv skrbi kmetov v začetku oktobra napovedala dvostranski zaščitni mehanizem, ki naj bi bil sprejet v obliki posebnega akta. A kot trdijo v teh organizacijah, to, da je Evropska komisija predlog za zaščitni mehanizem napovedala šele 7. oktobra 2025, več kot leto po tem, ko je že podpisala okvirni sporazum z državami Mercosur, samo po sebi kaže, da zaščita konkurenčnosti evropskih kmetov ni bila tema pogajanj, ki so potekala več let. 

Poleg tega poudarjajo, da o predlogu samem še vedno vemo zelo malo: "Ne vemo, kakšne vrste akt bo in ne vemo, kako naj bi se izvajal. Poleg tega evropska veja mednarodnega gibanja kmetov La Via Campesina (ECVC) opozarja, da je predlagani mehanizem neprimeren. Mehanizem naj bi v primeru hkratnega 10% znižanja povprečne cene nekega produkta v EU in 10% višjega uvoza tega produkta začasno (za dve leti) ustavil preferenčne pogoje sporazuma za ta uvoz. ECVC opozarja, da ima ukrep le makroekonomsko podlago, a ne upošteva regionalnih pogojev in posebnosti po EU. V primeru, da cene res padejo za 10%, bo do trenutka, ko mehanizem začne delovati, veliko (predvsem manjših) kmetov že prisiljeno zapreti svoje kmetije." Kot dodajajo,je po drugi strani tudi možno, da so vplivi povečanega uvoza izdelkov z nižjimi cenami bolj časovno ali geografsko lokalizirani: "V Sloveniji se lahko na primer spomnimo škode, ki so jo utrpeli slovenski kmetje, ko so bile uvožene velike količine krompirja iz Egipta ravno v času pobiranja krompirja in to v regiji, ki je bila s krompirjem samozadostna. Kmetje so morali ali sprejeti nižja plačila ali oditi s trga. Glede na to, da smo priča drastičnem upadu števila malih in srednjih kmetij v EU in Sloveniji, si tega ne moremo privoščiti. Poleg tega se, če EU ali država Mercosur meni, da ukrep, ki ga je sprejela druga stranka, ogroža njene prednosti in omejuje trgovino med stranema, lahko zahteva arbitraža."

Vlada zagotavlja tudi, da si bo Evropska komisija prizadevala za pravičnejše konkurenčne pogoje za kmetijstvo. A kot menijo v skupini omenjenih organizacij, gre za jalovo obljubo, saj dosedanje izkušnje kažejo, da se tudi že sprejete zaveze rušijo: "Zgolj obljube za bodoča prizadevanja ne morejo biti zagotovilo, ko govorimo o preživetju kmetij in prehranski varnosti."

Vlada se naslanja tudi na finančno poplačilo morebitne škode kmetom. V okviru novega večletnega finančnega okvira so predvidena finančna sredstva v primeru, da bi trgovinski sporazum škodljivo vplival na kmetijstvo v EU. Kot odgovarjajo v okoljevarstvenih organizacijah, tudi o tem ukrepu še nimamo konkretnih informacij. 

Vlada zagotavlja, da sporazum ne spreminja sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtev, ter da se je Evropska komisija zavezala, da bo povečala število revizij in pregledov v tretjih državah ter okrepila nadzor na terenu. Podpisnike odprtega pisma pa skrbi predvsem to, da bo sporazum vodil do povečanega uvoza izdelkov iz držav, kjer je dovoljena uporaba pesticidov in drugih snovi, ki so v EU prepovedani. Raziskave kažejo, da je že pod obstoječimi sanitarnimi in fitosanitarnimi zahtevami ter carinskimi postopki v EU vstopi večja količina sadja in zelenjave s sledmi prepovedanih pesticidov. Evropska komisija napoveduje ukrepe za uskladitev proizvodnih standardov, ki naj bi bili objavljeni še v letu 2025, a o tem ni še nič javno znanega. Enako je Evropska komisija že obljubila pred petimi leti v sklopu strategije o kemikalijah, kar še do danes ni bilo izvedeno. Kot pri prostovoljnih zavezah Komisije za zaščito konkurenčnosti kmetov, prostovoljne zaveze za več revizij niso dovolj, ko govorimo o varnosti hrane, so spomnili.

Poleg tega jih skrbi povečanje izsekavanja deževnega pragozda. Kot so že opozorili v preteklosti, analiza Institute Veblen ocenjuje, da bi sporazum EU-Mercosur krčenje deževnega gozda povečal za 25 %.

Skrbi jih tudi morebitno kršenje človekovih pravic. Po zagotovilih vlade so osnovne zaščite človekovih pravic in demokratičnih načel, ki so ponavadi vključene v trgovinske sporazume, ki jih sklepa EU, prisotne tudi v temu. 

Kljub zapisani zaščiti v več trgovinskih sporazumih in ničkoliko dokazov kršenja človekovih pravic in okoljskih standardov, so ukrepi sproženi le izjemoma, svarijo.

Vlada poudarja, da na sporazum gleda z vidika trenutnih geopolitičnih in geoekonomskih razmer v svetu, v kontekstu gospodarske moči EU ter gospodarske varnosti. Podpisniki pa poudarjajo, da je na to vprašanje potrebno gledati širše: "Dolgoročna prehranska varnost in skrb za okolje morata ostati v ospredju načrtovanja razvoja Evrope. Tega pa ne bomo mogli doseči, če bomo slovenske kmete potiskali v nekonkurenčen položaj in na rob preživetja. Nujno je, da ohranimo zavedanje o posledicah podnebnih sprememb in krčenja gozdov, ki bodo po tej poti uničujoče. Nujno je tudi, da na sporazum gledamo z vidika ljudi, na katere bo imel neposredne negativne vplive: delavcev, ki delajo v neprimernih pogojih, ljudi, ki bodo izgubili domove in ljudi, ki bodo izgubili celo svoje življenje v obrambi svojega doma, človekovih pravic in okolja. Trenutna verzija sporazuma je odraz preteklih desetletij in ne naslavlja izzivov 21. stoletja."

Kot je sicer pojasnila vlada, bo sporazum med drugim zagotovil postopno popolno odpravo dajatev za 91 odstotkov blaga, ki ga podjetja EU izvažajo v države Mercosur. S tem se bo letno prihranilo več kot štiri milijarde evrov dajatev. Odpravil bo uvozne dajatve za 92 odstotkov blaga po poreklu iz držav Mercosur, ki se izvaža v EU, pri čemer bodo občutljivi kmetijski proizvodi, kot so govedina, sladkor ali perutnina, deležni preferencialne obravnave le v omejenih količinah prek skrbno umerjenih tarifnih kvot, naštevajo. Sporazum bo večinoma odpravil ali vsaj znižal izvozne dajatve, ki jih države trga Mercosur uporabljajo za določene surovine in industrijske ter kmetijske izdelke. S tem se bo izboljšal dostop EU do kritičnih materialov kot so nikelj, baker in podobno. Pri tem pa sporazum ureja tudi regulatorna vprašanja glede mednarodnih standardov, poenostavlja carinske postopke, zagotavlja visoko raven zaščite pravic intelektualne lastnine in varuje izbrane geografske označbe EU. Med temi je tudi šest geografskih označb Republike Slovenije (Kranjska klobasa, Kraška panceta, Kraški zašinek, Kraški pršut, slovenski med, Štajersko prekmursko bučno olje).

Sporazum bo izboljšal tudi dostop do številnih storitvenih sektorjev in olajšal trgovine s storitvami med EU in državami Mercosur, tako z lokalnim ustanavljanjem kot čezmejno, pri čemer bo zagotavljal enake konkurenčne pogoje za ponudnike storitev EU in njihove konkurente v državah Mercosur, pravijo.

Države Mercosur pa prvič odpirajo celo svoje trge javnih naročil. Podjetja iz EU bodo lahko sodelovala v javnih naročilih, ki jih bodo razpisali javni organi, kot so ministrstva na centralni ravni javne uprave ter druge vladne in zvezne agencije, in sicer pod enakimi pogoji kot podjetja iz držav Mercosur.

Pogajanja z državami Mercosur, ki so potekala kar 25 let, so se zaključila z oblikovanjem dveh samostojnih, vendar povezanih sporazumov. Krovni Partnerski sporazum vključuje steber o politiki in sodelovanju ter trgovinski steber. Za njegovo sklenitev je potrebno zaključiti nacionalne postopke v EU in vseh državah članicah EU ter državah Mercosur. Začasni sporazum je, gledano vsebinsko, trgovinski steber Partnerskega sporazuma. Gre za sporazum v izključni pristojnosti EU, ki bo za EU začel veljati, ko ga bosta potrdila Svet EU in Evropski parlament. Predvidena je tudi njegova začasna uporaba, in sicer se bo lahko začel uporabljati med tistimi pogodbenicami, ki bodo zaključile svoje notranje postopke potrditve.Taka arhitektura sporazumov je bila oblikovana, da bodo lahko gospodarski subjekti čim prej začeli poslovati pod ugodnejšimi pogoji, so pojasnili na vladi. 

Vlada je sporazum že potrdila, sedaj je na vrsti Državni zbor RS.