Konvencija o prihodnosti Evropske unije, ki mora do junija pripraviti smernice za reformo povezave v obliki predloga ustavne pogodbe, bo danes in v petek po več kot enoletnem delovanju vendarle začela razpravljati o jedru prenove, to je o prihodnjem institucionalnem ustroju unije in o porazdelitvi moči v njej.
D'Estaing predstavil dokončni časovni okvir sprejema ustavne pogodbe
Predsednik konvencije o prihodnosti Evrope, Valery Giscard d'Estaing, je v uvodu razgrnil načrte za sklenitev dela in dokončno pripravo predloga ustavne pogodbe unije, ki jo mora konvencija voditeljem EU predložiti do 20. junija letos. Kot je dejal, naj bi celoten predlog ustavne pogodbe na mize dobili konec maja, soglasje o njem pa iskali na dveh zasedanjih v prvi polovici junija.
Po tokratni razpravi bo imelo predsedstvo v rokah vse potrebne podatke za revizijo vseh doslej predloženih členov prvega, temeljnega dela pogodbe in pripravo preambule, je razložil predsednik konvencije. V kratkem bo sklenjena tudi priprava drugih treh delov pogodbe: drugi del bo predstavljala listina o temeljnih pravicah, v katero pa konvencija ne bo posegala, tretji del bo govoril o unijinih politikah, četrti pa o prehodnih in končnih določbah.
"Celoten predlog ustavne pogodbe bo pripravljen do konca maja in konvencija bo o njem lahko razpravljala na zasedanju 30. in 31. tega meseca," je nadaljeval Giscard d'Estaing. Ta razprava naj bi predsedstvu omogočila še zadnje popravke, nato pa bo konvencija iskala soglasje o nastajajoči reformi na zasedanjih 5. in 6. ter 12. in 13. junija, si je zamislil njen predsednik. Pri tem je opozoril, da bodo morali biti fleksibilni in v omenjenih treh tednih v Bruslju preživeti vsaj tri dni ter vso svojo pozornost nameniti iskanju soglasja na različnih ravneh.
Predsednik konvencije je sicer tudi priznal, da je časa za dokončno oblikovanje predloga malo, vendar pa je rok za konec dela konvencije treba spoštovati. "Datuma nismo izbrali sami, a moramo ga spoštovati, saj so ga voditelji EU večkrat potrdili," je dejal Giscard d'Estaing.
Atene za neposredno izvoljenega predsednika EU
Grški zunanji minister George Papandreu, katerega država trenutno predseduje Evropski uniji, je podprl idejo o uvedbi predsednika Evropskega sveta, ki pa naj bi bil izvoljen na neposrednih volitvah v vseh državah članicah povezave. "Neposredne volitve bi takšnemu položaju dale potrebno demokratično legitimnost," je pojasnil Papandreu, ki v konvenciji zastopa grško vlado.
Se bosta Prodi in d'Estaing pomerila v Stuttgartu?
V nizu dopisovanj med Valeryjem Giscard d'Estaingom in predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem - sprožile so jih ostre Prodijeve kritike glede Giscard d'Estaingovih predlogov o reformi evropskih institucij, zlasti predlog o vzpostavitvi položaja predsednika Evropskega sveta - je prvi mož konvencije v novem pismu Prodiju zavrnil predlog, da bi se o spornih institucionalnih vprašanjih 'pomerila' v Bruslju pred člani konvencije, ki pripravlja predlog evropske ustave.
Je pa predlagal, da bi s Prodijem sprejela ponudbo ministrskega predsednika nemške zvezne dežele Baden-Württemberg Erwina Teufla, ki je pripravljen gostiti javno debato med evropskima politikoma."Vesel bi bil, če bi, podobno kot jaz, tudi vi sprejeli njegovo vabilo," je v pismu še zapisal Giscard d'Estaing. Kot je ob tem dodal tiskovni predstavnik konvencije, bo na to debato - njen datum še ni znan - "povabljena in ne izbrana" širša javnost.