Predsedstvo tudi v novem kompromisnem predlogu ni opustilo uvedbe položaja predsednika Evropskega sveta, ki bi nadomestil veljavni sistem krožečega predsedstva, vendar pa bo imel predsednik oziroma predsedujoči jasno zarisane pristojnosti, je pojasnil Giscard d'Estaing. Predsednik Evropskega sveta bo tako vodil in usmerjal njegovo delo ter zagotavljal kontinuiteto. Unijo naj bi predstavljal tudi v svetu, vendar brez poseganja v pristojnosti predsednika Evropske komisije in bodočega zunanjega ministra EU.
Kar se ministrskih svetov tiče, naj bi pogodba kot temeljna postavila svet za splošne zadeve in svet za zunanje odnose. V prvega naj bi bil vključen tudi prvotno predviden zakonodajni svet, sestavljali pa ga bodo posebej za ta položaj imenovani vladni predstavniki članic, in sicer po en iz vsake države. Drugi svet bodo sestavljali vodje diplomacij članic, vodil pa ga bo zunanji minsiter EU. Vsi drugi sektorski sveti pa ne bodo izrecno opredeljeni v temeljnem delu prihodnje ustavne pogodbe, je pojasnil predsednik konvencije.
V Evropski komisiji se bo ohranilo načelo, da ima vsaka država svojega komisarja, vendar pa jih bo le 15 imelo glasovalno pravico, in sicer na podlagi enakopravne rotacije med državami članicami na vsakih pet let. Ta določba bo sicer v veljavo stopila šele po 1. novembru leta 2009. Takrat se bo namreč iztekel mandat prvi komisiji, ki bo v razširjeni uniji delala polnih pet let ter z vsemi pooblastili, skladno s pogodbo EU iz Nice pa naj bi imela skupaj 25 članov, torej po enega iz vsake države.
Rupel: Predlog predsedstva gre v pravo smer
"Kompromisni predlog prihodnjega institucionalnega ustroja Evropske unije se približuje boljšemu stanju kot doslej," je v Bruslju takoj po seznanitvi s predlogom ocenil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki v konvenciji zastopa vlado. "Rešitve, ki so predložene glede Evropske komisije in Evropskega parlamenta, so bolj v skladu s pogodbo EU iz Nice, kar smo tudi zahtevali," je dejal minister. Glede uvedbe položaja predsednika oziroma predsedujočega Evropskemu svetu z daljšim mandatom pa se poraja še cela vrsta vprašanj, je dejal. "Natančnejšo oceno pa je težko podati, kajti predloga na papirju še ni," je pristavil Rupel.
Sicer pa vodja slovenske diplomacije tudi ni bil navdušen nad novostmi glede glasovanja s kvalificirano večino, saj je menil, da gredo spremembe v škodo manjšim članicam. "Slovenija bi rada navadno dvojno večino," je dejal. Vprašanja se mu porajajo tudi glede zunanjega ministra EU, ki je videti kot zastopnik sveta pri Evropski komisiji.
A kljub temu je minister dejal, da po današnjem kompromisnem predlogu ostaja optimist, da bo konvencija sprejela rešitve, zaradi katerih se Sloveniji ne bo treba odpovedati članstvu. Upal bi si celo staviti, da bo konvencija voditeljem povezave na vrhu v Solunu predložila enoten predlog ustavne pogodbe, kar pomeni, da bo o reformi doseženo soglasje, in ne predloga, ki bo o ključnih vprašanjih vseboval variantne rešitve, je še dejal minister.
