Kopač je v odgovor na Bogovičevo odprto pismo med drugim zapisal, da se slovenska stran zaveda, da bi bilo reševanje nekaterih problemov nuklearke lažje, če bi bila elektrarna v celotni lasti Slovenije, Hrvaški pa bi priznali status sovlagatelja. Dodal je še, da se o morebitnem odkupu hrvaškega deleža lahko solastnici pogovarjata šele po uveljavitvi meddržavne pogodbe.
Krški župan je namreč sredi julija predsedniku vlade Drnovšku poslal odprto pismo, v katerem ga je zaprosil za strokovno razpravo o vsebini sklenjene pogodbe o nuklearni elektrarni. Kopač je v odgovoru še zapisal, da vsaka rešitev v dvostranski pogodbi zahteva soglasje obeh strani.
Kopač je tudi zanikal Bogovičeve trditve, da meddržavna pogodba o NEK ne zagotavlja zanesljivih virov za financiranje razgradnje in trajno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in izrabljenega jedrskega goriva (IJG). V pogodbi je namreč točno določeno, da pogodbenici redno zagotavljata vplačevanje sredstev v posebne sklade, in sicer v višini, ki jo določa skupni program za razgradnjo. V primeru zaustavitve jedrskega objekta zaradi višje sile oz. če sredstva iz skladov obeh držav za razgradnjo ne bi zadostovala za financiranje razgradnje in končnega odlaganja NSRAO in IJG, pa se bosta z ratifikacijo pogodbe obe državi pogodbenici zavezali, da zagotovita manjkajoča sredstva iz svojih proračunov.
