Cesta čez Vršič kopna, a zaprta za ves promet. Lokalni skupnosti je dovolj

Krajevna skupnost Soča Trenta je na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek v torek naslovila odprto pismo glede čiščenja zasnežene ceste čez prelaz Vršič med prvomajskimi prazniki. Krajani že dlje časa opozarjajo na problem vzdrževanja Vršiške oz. Ruske ceste. V minulih dneh pa je bila cesta zaprta, čeprav je bila kopna.

Kot je spomnil predsednik sveta Krajevne skupnosti Soča Trenta Božidar Kavčič, so prebivalci doline Soče in Trente že pred več kot štirimi leti pisali odprto pismo takratnemu ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču, s katerim so se dogovorili, da se spremeni kategorija ceste čez Vršič z vidika zimskega vzdrževanja tako, da se cesto čisti in ohranja odprto, dokler snežne razmere zaradi nevarnosti snežnih plazov to dopuščajo.

"V zadnjih štirih letih smo že opozarjali na nerazumno pozno odpiranje, ko je bila cesta že sama po sebi kopna, včasih pa tudi na brezglavo odpiranje Vršiča z veliko stroški, klub temu da se je v naprej vedelo, da bodo zapadle velike količine snega," je pojasnil Kavčič.

Ob tem je izpostavil tudi problematiko tega, da 18 kilometrov dolg odsek ceste čistita dva koncesionarja, in sicer Kolektor CPG s svojimi stroji iz 30 kilometrov oddaljenega Bovca in Gorenjska gradbena družba s svojimi stroji iz Kranjske Gore.

"Vsak iz svoje strani vedno opravita težji del posla po klancu navzgor do meje na vrhu in se nato obrneta, ne glede, v kakšnem stanju je cesta na drugi strani," je poudaril Kavčič in dodal, da se je enako zgodilo tudi za letošnje prvomajske praznike.

Zakaj Vršič ni bil tudi uradno odprt, kljub temu, da se je sneg vmes popolnoma stopil?

Cesta čez Vršič je bila zaprta od prvih snežnih padavin v nedeljo, 28. aprila, in je ostala zaprta vse do torka, 7. maja, danes je cesta za osebna vozila z zimsko opremo prevozna. "Vmes je koncesionar s primorske strani dvakrat očistil cesto do meje na vrhu, medtem ko je sneg na gorenjski strani skopnel," je pojasnil Kavčič in dodal, da so se številni čez Vršič peljali po uradno zaprti cesti.

Ob poizvedovanju, zakaj Vršič ni odprt, so krajani, za katere je povezava do Kranjske Gore zelo pomembna, prišli do informacije, da morajo koncesionarji dobiti dovoljenja s strani Agencije RS za okolje glede varnosti pred plazovi.

V odprtem pismu ministrico Bratuškovo prosijo za odgovore na vprašanja, ki se porajajo. Zanima jih, kako je možno, da je Vršič zaprt, ko pade manj kot 50 centimetrov snega na zeleno in toplo podlago, ter zakaj Vršič ni bil tudi uradno odprt kljub temu, da se je sneg vmes popolnoma stopil.

Želijo tudi odgovor, zakaj kljub številnim opozorilom o nesmotrni porabi javnih sredstev cesto še vedno čistita dva koncesionarja vsak iz svoje strani. Poleg tega ministrico pozivajo, naj javnosti predstavi stroške zimskega vzdrževanja ceste za zadnje štiri zimske sezone.

Direkcija RS za infrastrukturo: 'Organizacija dela je v skladu, s katero se izvaja preboj iz obeh smeri, smiselna'

Direkcija RS za infrastrukturo je pojasnila, da sta koncesionarja cesto 28. aprila zaprla na osnovi opozorila Agencije RS za okolje o sneženju in možnosti plazenja. 29. aprila so ugotovili debelino snežne odeje 70 centimetrov in zaradi ugodnih razmer začeli z odpiranjem ceste na območju, kjer ni bilo nevarnosti plazov.

3. maja so zaradi napovedi ponovnega sneženja vzpostavili pripravljenost plužno-posipnih enot. Ker poročila Arsove službe za sneg in plazove o varnosti niso prejeli, zaradi varnosti izvajalcev in uporabnikov plužno-posipne enote niso izvozile, Vršič pa je ostal zaprt.

6. maja je nato Arso podal poročilo, da je na cesti zapadlo od 15 do okoli 40 centimetrov snega ter da se bo v naslednjih dneh novi sneg hitro sesedal in postopno stabiliziral in da se lahko sproži kakšen plaz ter bi bilo o bolje počakati dan ali dva, nato pa bi lahko splužili cesto. Na osnovi tega mnenja je bila cesta odprta 7. maja ob 14. uri, so pojasnili vzdrževalci.

Kar se tiče tega, da za cesto skrbita dva koncesionarja, pa so na direkciji pojasnili, da so glede na naravo dela v zimski službi in dejstva, da se ne izvaja samo na vrhu prelaza Vršič, ampak tudi nižje, stroški primerljivi ne glede na to, ali ti izvajata dva koncesionarja ali le eden. Logistika razpoložljive mehanizacije pa je lažja in bolj smiselna v primeru, da dela izvajata dva koncesionarja.

Zimska služba namreč ne vključuje samo pluženja snega, temveč še številna druga opravila - izredni pregled cest, posipanje kritičnih mest proti nastanku poledice, čiščenje vozišča. Plužni enoti, ki se iz Bovca oziroma Kranjske Gore odpravita proti Vršiču, pa pregledata in po potrebi ukrepata tudi na odsekih Bovec - Trenta in Kranjska Gora - Erika.

"Tudi z vidika, da je v zimah, obilnih s padavinami, na Vršiču do 10 metrov snega, je takšna organizacija dela, v skladu s katero se izvaja preboj iz obeh smeri, smiselna," so poudarili na direkciji in dodali, da stroški zimskega vzdrževanja ceste čez prelaz Vršič v zadnjih štirih letih znašajo za obe koncesijski območji skupaj približno 530.000 evrov letno.

Do leta 2015 je bila cesta zaradi nizkega dnevnega prometa v zimskem času in visokih stroškov vzdrževanja v zimskih razmerah zaprta. Nato pa je bila uvrščena v tretji prednostni razred, kar pomeni, da se vzdržuje tudi v zimskih razmerah, če to omogočajo vremenske in predvsem lavinske razmere vzdolž ceste. 

Zaradi visoke stopnje ogroženosti zaradi snežnih plazov je bil vzpostavljen sistem, po katerem se po sneženju opravi ogled lavinskih razmer in pripravi oceno tveganja za sproženje snežnih plazov, ki je osnova za ponovno odprtje ceste za promet.