Predlog predvideva, da bo za odpadno embalažo in nagrobne sveče, ki so se nakopičili v zbirnih centrih ter ogrožajo zdravje ljudi in okolje, poskrbela država, in sicer tako, da bo ministrstvo za okolje in prostor izbralo izvajalce, ki bodo to embalažo in sveče odpeljali in obdelali, ter pokrilo stroške.
Predlog določa tudi ceno odvoza in obdelave, in sicer za embalažo do 120 evrov na tono, za sveče pa do 200 evrov na tono. Država bo lahko glede na predlog zakona vlagala regresne zahtevke za povrnitev teh stroškov od družb za ravnanje z odpadno embalažo oz. nosilcev skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi svečami, ki v preteklosti niso izpolnili svojih obveznosti.
Sprejeli dopolnila
Odbor je na predlog koalicije sprejel nekatera dopolnila, med drugim na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe DZ. Med spremembami je, da si bo inšpekcija v 10 dneh (ne v 30 dneh, kot je bilo sprva predlagano) po uveljavitvi zakona ogledala lokacije, da bo cena za odvoz embalaže do 120 evrov brez DDV (ne z DDV) na tono, s čimer naj bi pokrili stroške prevoza z oddaljenejših lokacij, ter da bo imela država pravico (ne pa tudi dolžnosti) vložiti regresne zahtevke.
Zakonodajno-pravna služba je opozorila, da dopolnila niso odpravila vseh njenih pomislekov. Tako meni, da ni pravne podlage za regresne zahtevke do družb, ki so izpolnila svoje obveznosti iz obstoječih pogodb. Prav tako meni, da z interventnim zakonom ni sprejemljivo spreminjati sistemskega zakona, torej zakona o varstvu okolja. Ustavno sporna se ji zdi nova predvidena obveznost družb, da bodo morale prevzemati vse količine odpadne embalaže, tudi tiste, za katere nimajo pogodb. Opozorila je tudi na morebitno spornost enostranskega posega v pravnomočna okoljevarstvena dovoljenja in nalaganje novih obveznosti, ki v času izdaje okoljevarstvenih dovoljenj niso obstajale.
"Zavedam se, da to ni optimalna rešitev," je dejal resorni minister Jure Leben in dodal, da bi, če bi imeli čas, sistem postavili na novo. Ampak ker se je sistem "porušil", je najprej potreben interventni zakon, je dodal.
V izjavi medijem po seji je dejal, da se s pripombami zakonodajno-pravne službe glede sistemskosti strinja. "Ravno zato grem na teren in državljanom pokažem, kakšen problem imamo - imamo okoljski, zdravstveni, varnostni problem. Ravno zato je to interventni ukrep," je dejal.
Na seji je vztrajal, da mora v zakonu ostati vsaj pravica države vlagati regresne zahtevke, da bi zagotovili "pravično obravnavo davkoplačevalskega denarja". Prepričan je, da bo zakon "pil vodo".
Trije koraki
Težavo urejajo v treh korakih - najprej so spremenili področno uredbo, sedaj je na vrsti interventni zakon, sledila pa bo prenovitev sistema ravnanja z odpadki oz. njegova ponovna vzpostavitev. S 1. januarjem mora Slovenija prenesti evropsko direktivo in predvidena je prenova zakona o varstvu okolja. Glede prihodnjega sistema je minister ocenil, da je za Slovenijo dovolj ena shema za ravnanje z odpadnimi svečami, ne štiri, tudi glede embalaže je menil, da je Slovenija premajhna za toliko družb.
Ena od sprememb bo že s 1. junijem 2019, ko bodo morala podjetja začeti prevzemati vso embalažo, ki je na trgu, ne le tiste, ki jo dajo na trg proizvajalci, ki je proizvedejo več kot 15 ton na leto, je povedal Leben.
Na pomislek Levice o tem, da bi morala imeti država dolžnost (ne le pravice) zahtevati vračilo stroškov, je dejal: "Dokler bom jaz minister, je čisto vseeno. Kjer bomo lahko, bomo regres za nazaj skušali izterjati."
Člani odbora so se strinjali, da je potrebna interventna rešitev, večinoma so podprli tudi možnost regresnih zahtevkov. Glede teh so sicer dvom izrazili v SDS in menili, da bo strošek ostal državi, zato bi bilo po njihovem mnenju smiselno, da se trajanje zakona - po predlogu do 30. junija 2020 - skrajša. Leben je dejal, da je za pripravo sistemskih sprememb potreben čas, da se uskladijo z vsemi deležniki. Ena od možnosti sicer je, da bi zakon o varstvu okolja spremenili le glede ravnanja z odpadki, druge spremembe, ki bodo potrebne zaradi direktive, pa bi vnesli naknadno.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.