Odbor potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu

Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje in med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na seji odbora poudaril, da gre pri tem zakonu za prvi korak k zdravstveni reformi. V tem prvem koraku želijo pridobiti informacije o stanju glede čakalnih dob in dostopnosti predvsem primarne ravni zdravstva.

Pred današnjo sejo odbora je pred novinarje stopil Miha Kordiš, poslanec Levice. Kot je dejal, zakona ne podpirajo, "ne bomo pa mu niti nasprotovali, v upanju, da se do jutrišnje plenarne seje DZ dogovorimo za amandmaje v koalicijskem okvirju, ki bodo ta zakon spravili v okvirje koalicijske pogodbe". Dodal je, da trenutni zakon njihove podpore ne uživa.

V Levici so namreč prepričani, da morajo obvarovati javno zdravstvo, saj je to tisto, ki opravi veliko večino storitev, izvede najtežje in najdražje operacije in ki mora poskrbeti za pacienta, ne glede na njegovo materialno stanje ali katero koli drugo okoliščino. Kordiš je pojasnil, da se v interventnem zakonu izkazujejo zelo veliki problemi, zakonu pa nasprotujejo tako v javni zdravstveni blagajni kot tudi sindikati. V Levici pa v zakonu vidijo določbe, ki so zapisane, kot možnost, skozi katero se lahko kanalizira finance in kadrovske vire iz javnih zdravstvenih zavodov k zasebnemu zdravstvu. 

Interventni zakon bo tako po mnenju Levice s tem samo še bolj spodbudil odhode iz javnih zavodov. Posledica pa bo še bolj osiromašeno in še manj dostopno javno zdravstvo, ki bo postalo še lažji plen za tiste, ki kažejo apetite po njem. V Levici zato želijo, da se zakon do konca uskladi, preden zaključijo parlamentarno proceduro in da ga spravijo v okvirje, kot predvideva koalicijska pogodba. "Slednja pravi, da bomo javne zdravstvene zavode, ki so hrbtenica našega zdravstvenega sistema, postavili na prvo mesto," je pojasnil Kordiš. Kot še dodajajo v Levici, pri opozarjanju na te nevarnosti ne delajo nič drugega, kakor vztrajajo na dogovorih iz koalicijske pogodbe, ki pravi, da moramo postaviti javne bolnišnice in zdravstvene domove na prvo mesto. "V dialogu s koalicijskimi partnerji si bomo zato še naprej prizadevali za rešitve, ki bodo šle v tej smeri."

Poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič je dejal, da se ograjuje od Kordiševega "žaljivega naslavljanja zdravnikov, da delajo samo za profit". Gregorič je dejal, da so predlog zakona v koaliciji usklajevali 14 dni in da so vanj vgradili veliko kompromisov in varovalk po željah Levice. "Sprašujem se, če smo v isti koaliciji," je dejal Gregorič.

K prenehanju uporabe izraza "dvoživke" je pozval tudi minister. Hkrati pa je poudaril, da je v demokraciji prav, da vsak pove svoje mnenje na kulturen način. "Prav pa je tudi, da vemo, da je vodja koalicijske stranke drugačnega mnenja kot poslanec, ki sedi tukaj," je dodal. Levica sicer pričakuje, da do četrtkovega glasovanja dosežejo konsenz z dodatnimi dopolnili.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec se je s Kordišem strinjala v delu, da obstaja možnost prehoda zdravnikov iz bolnišnic k zasebnikom. Izpostavila je, da zakon ni obrnjen k bolniku, ampak k izvajalcu zdravstvene storitve. "Pustite koncesionarje, naj zdaj v tej fazi delajo, drugače ne boste skrajšali čakalnih vrst," je dejala.

Nagrajevanje primarne ravni ne bo prineslo želenih učinkov, je izpostavila Godčeva, saj so družinski zdravniki preobremenjeni že zdaj, po njenem mnenju se bo poslabšala le kakovost storitve. Medicinske sestre pa da bodo zapuščale bolnišnice, ker bodo v zdravstvenih domovih dobile več dodatkov.

Poslanci SDS so problematizirali tudi sestave svetov javnih zavodov, ki jih zakon spreminja, koaliciji so očitali tudi kadrovanje v svetih bolnišnic. Opozorili so tudi na ustanovitev urada za nadzor, kakovost in investicije, ki se znova vzpostavlja pod okriljem ministrstva in ukinja urad za centralno evidenco cen. Urad so s sklepom vlade ustanovili, preden je bil zakon sprejet, kar v SDS ocenjujejo kot nedopustno.

Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da je problem v tem, da koalicija ni enotna. Izpostavil je, da je treba v skrajševanje čakalnih vrst vključiti vse razpoložljive kapacitete in izvajalce. "Ko smo bolni, je naš cilj, da čim prej ozdravimo in da storitev plača tisti, ki mu celo življenje nosimo denar," je dejal. Ministru je hkrati ponudil roko, če bo "imel težave v koaliciji".

Poslanka SD Bojana Muršič je dejala, da tudi sama ni naklonjena omnibus zakonu, a če bi postopali v vsak zakon posebej, zaradi dolgotrajnega postopka ne bi skrajšali čakalnih vrst, tako pa bodo vsaj začeli s sanacijo stanja. Dodala je tudi, da je razočarana, da ni bilo socialnega dialoga z reprezentativnimi sindikati.

Minister je zaključil, da je vesel vseh predlogov, a da hkrati ne razume, zakaj smo potem na točki, ko je potreben interventni zakon za zdravstvo, če so vse rešitve že znane. "Sam v zakon verjamem," je dejal.

Pomisleke glede zakona imajo tudi drugi

Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je zakon strukturiran na enak način kot t. i. protikoronski paketi zakonov in posega v več zakonov hkrati, zato bi bilo bolje, da se pripravijo novele za vsak zakon posebej. Meni, da je zakon mestoma pomanjkljiv in nejasen, da ogroža načelo pravne države in hkrati odstopa od nekaterih členov že obstoječih zakonov.

Skupaj z zakonom je bil predložen tudi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da je treba ta predlog skrbno pretehtati, saj ne gre za odpravo posledic naravne nesreče, kot je bila s strani ustavnega sodišča obravnavana epidemija covida-19, slednja pa tudi ni edini vzrok za nastanek čakalnih vrst.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) meni, da ukrepi ne bodo zagotovili stabilnosti zdravstvenega sistema. Menijo, da bi bilo treba najprej zagotoviti točne podatke o čakalnih dobah, pa tudi izenačiti pogoje dela v javnih zavodih in pri koncesionarjih, da bi omogočili nagrajevanje po storilnosti in učinkovitosti. Menijo tudi, da zakon posega v avtonomijo zavoda.

Spomnimo

Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje in med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se denimo lotili z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.