"Oblast se zaveda, da ljudje militarizacije ne podpiramo, zato nam jo skuša prikazati kot neizbežno in, cinično, skupnosti koristno. A Mi, ki smo za mir! militarizacije slovenske družbe ne bomo dopustili: tako na ulicah kot na spletu začenjamo akcijo zbiranja podpisov pod referendumsko zahtevo proti rekordnim nabavam orožja. Vabimo vse, da se nam pridružijo in s podpisom podprejo zahtevo za sklic referenduma," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali Mi, socialisti!.
Prepričani so, da EU drvi v militarizem, pridružuje pa se ji tudi slovenska oblast. "V Ukrajino pošiljamo orožje in urimo ukrajinsko vojsko. Kupujemo izraelske rakete in rekordne količine orožja za Nato pakt. Sodelujemo na misijah pakta in vodimo vazalsko zunanjo politiko po meri interesov Washingtona in Bruslja. Kot je na dan zmage 9. maja cinično oznanila vlada, sedaj z militarizacijo prihaja še po naše gospodarstvo, infrastrukturo in bolnišnice," so navedli.
"Militaristične politike slovenske vlade večina državljank in državljanov ne podpira. Ljudje se zavedajo, da je vsak evro, zapravljen za orožje, evro več za tuje vojne in evro manj za resnične potrebe. Vsak evro, zapravljen za orožje, je še en evro kredita, ki ga bo treba čez nekaj let odplačati z obrestmi," so prepričani v stranki Mi, socialisti!, katere ustanovni kongres napoveduje nekdanji poslanec Levice za jesen.
Zahtevajo konec vojskovanja Slovenije v Ukrajini, sankcije proti Izraelu, odpoved orožarskih nabav in preusmeritev sredstev v blaginjo, ukrepanje proti podnebnemu zlomu, zunanjo politiko za jedrsko razorožitev Evrope ter umik iz mednarodnih operacij, ki niso operacije ZN. Terjajo vlaganja v civilno infrastrukturo za potrebe gospodarstva in prebivalstva "namesto lažnih obljub o dvonamenskosti obrambnih vlaganj" ter konec agresivnega novačenja v vojsko in poskusov ponovnega uvajanja naborništva.
Iz kabineta predsednika vlade so prejšnji teden sporočili, da bo vlada že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP. Z novo obrambno in varnostno politiko, ki predvideva varnost tako za vojaške kot civilne namene, sta se že seznanili tako koalicija kot vlada.
Slovenija je sicer lani obrambnim izdatkom namenila 1,35 odstotka BDP oziroma 905 milijonov evrov.
Dlje časa pa se vrstijo pozivi, naj članice Nata za obrambo namenijo več denarja. Tako je generalni sekretar Nata Mark Rutte na začetku leta ocenil, da bodo članice za obrambo verjetno morale namenjati več kot tri odstotke BDP letno. To je dejal v luči pozivov predsednika ZDA Donalda Trumpa k večji porabi za obrambo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.