Predlog novega hrvaškega pravilnika o prevozu nevarnih snovi za slovensko ministrstvo za zunanje zadeve ni sprejemljiv. Hrvaški predlog po pojasnilu predstavnikov slovenskega zunanjega ministrstva namreč ne izpolnjuje njihovih pričakovanj, saj dosedanja prepoved cestnega tranzita nafte in naftnih derivatov ni preklicana in ostaja do nadaljnjega v veljavi, predlog novega pravilnika pa uvaja koridorje za cestni transport nafte in naftnih derivatov. "Takšna določitev koridorjev bi bila diskriminatorna do slovenskih prevoznikov v tranzitu čez Hrvaško. Določitev koridorjev bi tudi pomenila omejevanje konkurence in trgovine v Srednji in Jugovzhodni Evropi."
Na jutrišnji seji naj bi hrvaška vlada določila poseben koridor, po katerem bodo v bodoče vozile cisterne z nafto. Koridor naj bi se po predlogu ministra za pomorstvo, promet in zveze Alojza Tuška začel na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje, nato pa se po avtocesti nadaljeval proti Reki oz. preko Senja in Žute Lokve do Gospiča, Gračaca in Knina. Cisterne z nafto in naftnimi derivati naj bi mejo z BiH prečkale v zaledju Dalmacije na mejnem prehodu Crveni grm. Na ta način bi se cestni koridor izognil turistični magistrali proti jugu D1. Če bi vsaka cisterna imela tudi spremstvo, kot predlaga hrvaška vlada, pa ne bi smelo prihajati do tihotapljenja ali drugih incidentov. Novi list še trdi, da je bil ta predlog hrvaškega prometnega ministra Tuška, ki je sicer nasprotoval prepovedi cestnega prevoza nafte, že pred šestimi meseci posredovan hrvaškemu ministrstvu za notranje zadeve, vendar je vse doslej "ležal v predalu".
SNS kritizira slovensko neodločnost
SNS je ostro protestirala zaradi "neodločnosti" naše vlade ob nedavni hrvaški prepovedi. Vladi predlaga, da prepove vožnjo po slovenskem ozemlju vsem hrvaškim vozilom brez katalizatorja. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je za 24ur povedal, da je Slovenija do takega ukrepa upravičena, saj od nas to zahteva EU. V tem primeru pa se je pokazalo še, kako pomembno je, da ima Slovenija izhod na odprto morje, je še dodal Jelinčič.
Zahteve Slovenije tudi na WTO
Kljub temu je ministrstvo za gospodarstvo včeraj v Ženevo poslalo zahtevo, da na dnevni red uvrstijo točko, ki se nanaša na hrvaške ukrepe o prepovedi tranzita nafte. Kot je povedal podsekretar na Ministrstvu za gospodarstvo Dimitrij Grčar, so v spremnem dopisu zahtevali, da na dnevni red uvrstijo točko, ki se nanaša na hrvaški ukrep prepovedi oz. oviranja tranzita za prevoz naftnih derivatov čez njeno ozemlje. Zahtevajo tudi, da se razišče ozadje teh ukrepov, kdaj so bili ukrepi sprejeti in katere ratificirane sporazume Hrvaška še krši. Gre za sporazume, ki se nanašajo na trgovino z blagom. Hrvaška pa krši tudi pogoje pod katerimi je postala članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Na zasedanju WTO, ki ga pričakujejo najkasneje v roku 14. dni, bo delegacija Ministrstva za gospodarstvo predstavila zadevo in zahtevala določene kompenzacije za škodo. Ne gre samo za materialno škodo, gre za odnose v celotni regiji. Slovenija pričakuje, da bodo to točko obravnavali čimprej.
Jurica Koerbler v Vjesniku komentira Slovenske ukrepe proti Hrvaški
Nadaljnje zaostrovanje razmer med Slovenijo in Hrvaško glede spornega pravilnika o prevozu nevarnih snovi, kaže na to, da se Ljubljana za trd pristop do Hrvaške odloči vedno, kadar za to ima ali nima razlogov. Ukrepi Slovenije so se namreč po umiku spornega pravilnika nadaljevali skoraj tako intenzivno kot pred tem. Tako Hrvaška kot Slovenija, ki čakata na vstop v EU, bi morali v tem trenutku Evropi pokazati, da sta sposobni sami reševati probleme, in pokazati, da sta na eni strani pripravljeni nekaj izgubiti, da bosta pridobili na drugi. Vsako nepotrebno zaostrovanje razmer med državama ne koristi ne Sloveniji ne Hrvaški. Kot meni komentator, imata in bosta imeli državi vedno probleme ter bosta sprejemali prave in napačne odločitve. Hrvaška je v primeru spornega pravilnika naredila povsem legitimno, toda nespretno potezo v nepravem času, vendar je potem od nje odstopila, kar bi morala Slovenija dojeti in sprejeti.