Ker gre za izračune iz dokumenta, ki ga je komisija pripravila kot izhodišče za nadaljnja pogajanja, se lahko številka še precej spremeni, tudi v korist Slovenije.
Neto plačništvo v bruseljski proračun večina domačih politikov in ekonomistov sprejema kot realnost.
Cena sorazmerne uspešnosti Slovenije
V letu 2004 bi namreč Slovenija, če bi seveda ostalo pri predlogu komisije, v evropski proračun vložila 129 milijonov evrov več kot jih bo iz njega dobila. V letu 2005 bo razlika velika 98 milijonov evrov, dve leti po vključitvi pa bo 72 milijonov evrov.
Slovenski predsednik vlade Janez Drnovšek na ta dejstva odgovarja, da nekateri njegovi evropski sogovorniki razumejo to kot "ceno sorazmerne uspešnosti Slovenije v dosedanjem razvoju". Zavedamo se, da je Slovenija sorazmerno razvita kandidatka in da se je potrebno resno boriti za to, da si zagotovimo čim boljši finančni položaj oziroma, da bomo vsaj v začetnem obdobju po vstopu v EU neto prejemnik iz evropskega proračuna, je dodal Drnovšek. Evropska komisija je sicer že jasno postavila izhodišča, po katerih se nobena od novih držav članic po vstopu v unijo ne bi znašla v slabšem finančnem položaju kot pred njim, je še opozoril Drnovšek.
Dejanska finančna pozicija Slovenije bo sicer jasna po koncu pogajanj decembra letos.
Odzivi strank in ekonomistov
Tudi vodja opozicije verjame, da bo po koncu pogajanj rezultat bolj ugoden za Slovenijo, ki v nobenem primeru ne bi smela biti neto plačnica.
Janez Janša meni, da so slovenska izhodišča drugačna od pogajalskih. Končen rezultat je odvisen od dela slovenskih pogajalcev in vlade. Glede na stopnjo razvitosti, Slovenija v prvih letih zagotovo ne bi smela biti neto plačnik.
Prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič pravi, da so v njihovi stranki ves čas opozarjali na to, da bo Slovenija neto plačnik in da "nas bo EU stiskala tako, kot nas doslej ni še nihče", Pravi, da je "Drnovšek s svojimi pogajalci Slovenijo pripravil do tega, da je klonila pred vsemi pritiski." Dodaja, da "gre za metanje peska v oči celotnemu slovenskemu narodu".
France Bučar (Slovensko panevropsko gibanje) nad pogajalskimi izhodišči ni bil presenečen. Pravi, da gre za tipičen rezultat predstave o EU, ki ga je slovenska vlada posredovala slovenski javnosti. Te predstave so po njegovem mnenju popolnoma napačne. K temu dodaja, da se z gospodarskega stališča širitev EU ne splača.
Račun se enostavno ne izide, zato bo po Bučarjevem mnenju potrebno spremeniti kmetijsko politiko ali pa spremeniti oziroma na novo urediti odnose med članicami.
Znani ekonomist Jože Menicinger ni presenečen nad informacijo, da bomo v evropski proračun vložili več kot iz njega dobili. Po njegovem mnenju se bodo velike besede o združevanju v EU končale v mešetarjenju okoli nekaj milijonov evrov.
Franci Križanič, direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete pravi, da upoštevajoč makroekonomske učinke, primanjkljaj ni nujno slab. Meni, da je najbolje, da se zadrži približno neto nevtralno pozicijo. Pri tem upa, da bodo slovenski pogajalci v nadaljevanju pogajanj uspeli doseči vsaj to, da se bodo slovenski kmetje financirali približno tako kot evropski, torej iz skupnega proračuna.
Peter Ješovnik iz Gospodarske zbornice Slovenije pravi, da ta dokument še ni dokončen. Pri tem dodaja, da bo pri pridružitvi najtrši oreh prav finančni vidik, saj je Slovenija med pridružitvenimi članicami, poleg Cipra, Malte in Češke, najbolje razvita.
Da bo Slovenija poleg Češke, Cipra in Malte neto plačnica v proračun Evropske unije predsednika uprave Nove Ljubljanske banke Marka Voljča ne preseneča, razume jo kot nekakšno nagrado. Po njegovem gre za to, da je Slovenija med kandidatkami za pridružitev EU daleč najbogatejša. "Neke vrste priznanje je tudi to, da smo v klub bogatih evropskih držav sprejeti kot nekdo, ki velja za razmeroma premožnejšega od novih članov. To je privilegij, ki ga vsak klub pričakuje od novega člana," je dodal Voljč.
Vsako članstvo v klubu, poleg stroškov, prinaša koristi. Ali bodo koristi večje od stroškov pa je odvisno od tega, koliko spretnosti bo Slovenija pokazala pri črpanju denarja iz evropskih skladov.
Seveda bo potrebno na odgovor ali bo Slovenija neto plačnik ali neto prejemnik sredstev iz evropske blagajne počakati vsaj do zaključka pogajanja. Če se bo evropska komisija držala pravila, da nobena od članic po pridružitvi ne sme biti v slabšem finančnem položaju kot pred vstopom, dilem ne bi smelo biti.
